Strmo upadanje izrabe jedrske energije bi lahko ogrozilo energetsko zanesljivost in podnebne cilje.
Iz poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA) je razvidno, da bi veliko zmanjšanje izrabe jedrske energije v mnogih državah lahko povzročilo milijarde ton dodatnih emisij CO2.
Jedrska energija je danes z desetimi odstotki vse proizvedene energije drugi največji vir energije z nizkimi emisijami ogljika, takoj za hidroenergijo s 16 odstotki. Za napredna gospodarstva, kot so ZDA, Kanada, EU in Japonska, je jedrska energija največji nizkoogljični vir električne energije že več kot 30 let. V več državah igra tudi pomembno vlogo pri zanesljivi oskrbi.
Kot že rečeno, pa prihodnost jedrske energije postaja vse bolj negotova, saj napredna gospodarstva zapirajo starajoče se jedrske elektrarne. Deloma zaradi politike opuščanja izrabe jedrske energije in deloma zaradi gospodarskih in zakonodajnih dejavnikov. Brez sprememb politike pa lahko napredna gospodarstva do leta 2025 izgubijo 25 odstotkov svojih jedrskih zmogljivosti, do leta 2040 pa kar dve tretjini, še kaže poročilo IEA. Če države življenjske dobe že obstoječih jedrskih elektrarn ne bi podaljševale in ne bi gradile novih objektov, bi lahko povzročilo dodatne štiri milijarde ton emisij CO2.
Nekatere države so jedrsko energijo opustile zaradi zaskrbljenosti za varnost in zaradi drugih občutljivih vprašanj. Mnoge druge pa še vedno vidijo pomembno vlogo jedrske energije pri energetski tranziciji, vendar pa naredijo odločno premalo za dosego svojih ciljev, opozarjajo v poročilu. IEA upa, da bo objava prvega poročila o jedrski energiji v skoraj dveh desetletjih, pripomogla k temu, da se tema jedrske energije vrne v globalno razpravo o energiji v prihodnosti.
Kot je dejal izvršni direktor IEA dr. Fatih Birol, bo svetovni energetski prehod brez pomembnega prispevka jedrske energije toliko težji. Poleg obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in drugih inovativnih tehnologij lahko jedrska energija pomembno prispeva k doseganju trajnostnih energetskih ciljev in povečanju energetske varnosti. Toda če države ovir, s katerimi se soočajo, ne bodo presegle, bo njena vloga po vsem svetu kmalu močno upadla, zlasti v ZDA, Evropi in na Japonskem.
Poročilo ugotavlja, da so za podaljšanje obratovalne dobe obstoječih jedrskih elektrarn potrebne velike naložbe, kljub temu pa so stroški naložb konkurenčni drugim tehnologijam za proizvodnjo električne energije, vključno z novimi objekti sončnih in vetrnih elektrarn, in lahko vodijo do varnejše in manj drastične energetske tranzicije.
Vendar tržne razmere ostajajo neugodne za podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn. Nizke veleprodajne cene električne energije v večini razvitih gospodarstev so močno zmanjšale ali izničila dobičke za številne tehnologije, čemur grozi predčasno zapiranje jedrskih elektrarn.
V ZDA, na primer, ima približno 90 reaktorjev 60-letno dovoljenje za obratovanje, nekaj so jih že predčasno zaprli, mnogim pa to grozi v kratkem. Tudi v Evropi, na Japonskem in v drugih naprednih gospodarstvih je podaljševanje življenjske dobe jedrskih elektrarn precej negotovo. Poleg tega so naložbe v nove jedrske objekte v naprednih gospodarstvih zelo težavne. Novi objekti, ki jih načrtujejo na Finskem, v Franciji in v ZDA, se že na začetku soočajo z velikimi prekoračitvami stroškov, čeprav objekti še niso v obratovanju. Močan upad jedrskih zmogljivosti v naprednih gospodarstvih bi imel velike posledice. Brez dodatnih podaljšanj življenjske dobe jedrskih elektrarn in novogradenj bo doseganje ključnih trajnostnih energetskih ciljev, vključno z mednarodnimi podnebnimi cilji, postalo težje in dražje.
Če naj bi pomanjkanje jedrskih virov zapolnili drugi nizkoogljični viri, na primer vetrna in sončna energija, bi se morala njihova izraba povečati do neslutenih ravni. V zadnjih 20 letih so se zmogljivosti vetrnih in sončnih elektrarn v naprednih gospodarstvih povečale za približno 580 GW. Toda v naslednjih 20 letih bi morali zgraditi skoraj petkrat toliko novih zmogljivosti. Tako drastično povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije pa bi pripeljalo tudi do resnih izzivov pri vključevanju novih virov v širši elektroenergetski sistem. Za prehod na proizvodnjo čiste energije bi napredna gospodarstva v tem obdobju potrebovala za 1,6 bilijona ameriških dolarjev dodatnih naložb, kar bi zaradi višjih računov za električno energijo najbolj škodilo potrošnikom.
Kot je poudaril izvršni direktor IEA dr. Fatih Birol, imajo ključ do prihodnosti jedrske energije v rokah oblikovalci politike. Oblikovanje trga z električno energijo mora biti vrednotenje lastnosti okoljske in energetske varnosti jedrske energije in drugih čistih virov energije. Vlade pa bi morale priznati stroškovno konkurenčnost varnega podaljšanja življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn. Medtem, ko vlade in industrija rešujejo te izzive, je IEA pripravljena zagotoviti podporo s podatki, analizami in pametnimi rešitvami, je zaključil.