Ministrsko konferenco z naslovom Izzivi prilagajanja na podnebne spremembe v jugovzhodni Evropi, je organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, in sicer s ciljem okrepitve odpornost regije in oblikovanja konkretnih rešitev ob upoštevanju dobrih praks. Na Brdu so se sicer prvič na enem mestu srečali okoljski ministri in vodje hidrometeoroloških služb jugovzhodne Evrope, skupaj s predstavniki mednarodnih organizacij z namenom izmenjave dobrih praks prilagajanja na podnebne spremembe in krepitve regionalnega sodelovanja. V razpravah so se udeleženci osredotočili na tri ključna področja prilagajanja – vlogo meteoroloških in hidroloških služb pri spremljanju in napovedovanju podnebnih sprememb ter zgodnjem opozarjanju na ekstremne vremenske pojave, regionalno sodelovanje, v okviru katerega ima pomembno vlogo Agencija RS za okolje (ARSO) – brez meja pri prilagajanju, ter pripravo nacionalnih strategij prilagajanja.
Jože Knez, generalni direktor Agencije RS za okolje, je poudaril, da so državne hidrometeorološke službe v regiji zaradi podnebnih sprememb pod velikim pritiskom, zato morajo izboljšati sisteme zgodnjega opozarjanja pred neurji in poplavami ter prilagoditi ukrepe za suše. To zahteva boljše znanje, produkte, na osnovi katerih sprejemajo odločitve pri prilagajanju na podnebne spremembe. Ta izziv presega zmožnosti večine služb v regiji, zato je nujno boljše mednarodno sodelovanje, ki vključuje tako izmenjavo podatkov kot tudi znanja ter izkušenj. Podnebne spremembe ne poznajo meja, zato je povezovanje in sodelovanje držav nujno za uspešno prilagajanje. Klemen Bergant, izvršni direktor Evropskega združenja državnih meteoroloških služb (EIG EUMETNET), je izpostavil pomen čezmejnega sodelovanja pri upravljanju vodnih virov, preprečevanju naravnih nesreč in odpornosti infrastrukture. Uroš Vajgl, generalni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, pa je poudaril, da prilagajanje ni več izbira, ampak nujnost in dodal, da čeprav se ne soočamo z identičnimi izzivi, se lahko učimo drug od drugega ter si medsebojno pomagamo.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer pa je ob koncu konference poudaril, da Slovenija ne le opozarja na podnebne spremembe, ampak tudi ukrepa. "Slovenija je prvo ministrstvo, ki sistematično gradi celovito prilagajanje podnebnim spremembam. Naš strateški projekt LIFE4ADAPT, vzpostavitev Podnebne pisarne za občine in razvoj nacionalnega centra za podnebne analize so le nekateri izmed konkretnih ukrepov. Jugovzhodna Evropa je pod velikim pritiskom podnebnih sprememb, zato moramo ukrepati hitro in odločno. Naša naloga je okrepiti znanstvene in tehnološke zmogljivosti, izboljšati podatkovno podporo in zagotoviti konkretne prilagoditvene ukrepe, ki bodo zaščitili naša okolja, gospodarstva in skupnosti. Slovenija bo igrala ključno vlogo pri krepitvi regionalnega sodelovanja. Naša naloga je izboljšati znanstvene in tehnološke zmogljivosti, zagotoviti učinkovite ukrepe prilagajanja in okrepiti odpornost skupnosti na prihodnje podnebne izzive."
Podnebne konference se je na povabilo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo udeležila tudi podnebna delegatka mladih, Titi Habicht, ki je poudarila, da mladi niso zgolj opazovalci podnebne krize – temveč so njeni soustvarjalci in nosilci rešitev. Dodala je, da je naloga mladih zagotoviti, da bodo odločitve, sprejete danes, zagotavljale trajnostno prihodnost za vse.
Na konferenci so se vsi udeleženci strinjali, da prilagajanje na podnebne spremembe ni več le izbira, ampak nujnost. Ministri in strokovnjaki so soglasno poudarili, da je potrebno večje vlaganje v meteorološke in hidrološke podatke, krepitev čezmejnega sodelovanja in celovito naslavljanje izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Slovenija bo pri tem igrala vodilno vlogo in si prizadevala za učinkovito prilagajanje ter odpornost regije na prihodnje podnebne izzive. (bj)