Po polnjenju akumulacijskega bazena hidroelektrarne Brežice se bo nivo reke Save ob NEK dvignil za tri metre. Zato so v sporazumu s HESS opredelili ukrepe oziroma projektne spremembe, ki bodo zagotovile varno in zanesljivo obratovanje NEK tudi v prihodnje. Večina projektov je končanih, preostali bodo letos.
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) za obratovanje potrebuje vodo za odvajanje toplote – ki je ni mogoče koristno izrabiti za proizvodnjo električne energije in hlajenje naprav –, kar ji omogoča njena lega ob reki Savi. Pri obratovanju s polno močjo je za ohlajanje pare potrebno približno 20 kubičnih metrov savske vode na sekundo, za hlajenje komponent pa dva kubična metra. Ob umeščanju Hidroelektrarne Brežice (HE) v prostor so zato analizirali tudi vse morebitne vplive posegov, gradnje in delovanja hidroelektrarne na tehnološke sisteme NEK. IBE Ljubljana je leta 2008 začel s sistematično študijo vplivov in elaboratom, ki je nastajal po fazah. Opredeljeni in ovrednoteni so bili vplivi ter pripravljene rešitve oziroma ukrepi; to je bila podlaga za izdelavo idejnih zasnov za spremembe na objektih in sistemih ter pripravo projektne dokumentacije.
NEK in Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) sta jeseni leta 2012 s posebnim sporazumom opredelila deset modifikacij – projektov ter odgovornosti pri delu za uresničitev končnega cilja – varno in zanesljivo obratovanje NEK in HE Brežice ob izkoriščanju skupnega potenciala reke Save. Vodja teh projektov v NEK je Robert Planinc, ki pojasni: »V NEK smo z elaboratom predvidene ukrepe združili v projekte in vanje uvrstili tudi nekatere spremembe na sistemih, ki niso neposredno povezane z izgradnjo HE Brežice. Vključili smo aktivnosti iz dolgoročnega plana naložb, kjer smo prepoznali sinergijo z ukrepi iz naslova izgradnje HE Brežice. Sporazum tako sistematično obravnava deset modifikacij, ki so deloma ali v celoti povezane z izgradnjo HE Brežice.«
Dvig kote reke Save na lokaciji NEK s 150 na 153 metrov nadmorske višine vpliva na prostorsko in časovno porazdelitev temperature Save, na obstoječe gradbene analize objektov, oskrbovanje in vzdrževanje opreme vtočnih in iztočnih objektov, nivo podtalnice v neposredni bližini NEK, okoljski monitoring in tudi na obratovanje ter zagotavljanje fizične varnosti elektrarne. »V bodoče bo za zajezitev reke pri NEK poskrbela HE Brežice, saj bo akumulacija hidroelektrarne segala še nad nuklearno elektrarno, zapornice na jezu NEK pa bodo večino časa v stanju pripravljenosti,« je povedal Planinc.
Poseben poudarek je bil namenjen ovrednotenju vpliva na jedrsko varnost in delovanje varnostnih sistemov, ki za delovanje uporabljajo vodo iz reke Save. Opravljena je bila analiza vpliva spremembe termike Save na evtrofikacijo, saj se v toplejši vodi alge hitreje množijo in lahko pride do mašenja filtrov naprav za čiščenje vtočne vode. Na razpoložljivost vtočnih naprav vpliva tudi prenašanje plavja in naplavin po reki, ki je spremenjeno zaradi drugačnih pretočnih razmer. Z elaboratom so bile opravljene študije tudi o drugih vidikih zagotavljanja jedrske varnosti, kot je na primer poplavna varnost.
»Ko smo se začeli intenzivno ukvarjati s HE Brežice, smo upoštevali tudi vplive višje ležečih elektrarn, še posebej HE Krško. Ta elektrarna je od NEK oddaljena približno štiri kilometre, zato smo poseben poudarek namenili izmenjavi podatkov o obratovalnih parametrih med NEK in HESS, hkrati pa izboljšali zapornice jezu za zagotavljanje hitrejšega odziva na morebitna odstopanja pri delovanju HE Krško ali HE Brežice,« je povedal Planinc.
Čeprav modifikacije delno ali v celoti financira HESS, pa vse postopke za projekte vodi NEK. »Pri projektih, povezanih s HE Brežice, smo svojo ustaljeno projektno ureditev, ki vključuje sodelavce iz enot vzdrževanja, proizvodnje, kakovosti, nabave, inženiringa in po potrebi tudi druge, nadgradili s kolegi iz HESS; skupaj spremljamo izvajanje določil Sporazuma ter izvrševanje pogodbenih obveznosti izvajalcev. Pri tem je treba izpostaviti korekten odnos kolegov iz HESS, predvsem ko gre za razumevanje visokih standardov, ki jih upoštevamo v jedrski industriji,« je povedal Planinc.
Po besedah Planinca je bilo treba nekatere projekte načrtovati in končati med rednim remontom NEK, ki je potekal oktobra 2016. Dvig vode v akumulacijskem bazenu je namreč predviden letos spomladi. Med remontom so izvedli predvsem tiste projekte, ki jih ni bilo mogoče med obratovanjem. »Ko je elektrarna zaustavljena zaradi remonta, imamo pogoje za delo na sistemu hladilne vode, ker ustavimo črpalke hladilne vode. Remont smo izkoristili tudi za izvedbo nekaterih modifikacij na sistemu varnostne oskrbovalne vode, saj smo potrebovali nizki nivo Save. Med remontom namreč dvignemo zapornice na jezu,« je povedal Planinc.
Trenutno poteka rekonstrukcija opreme jezu na tretjem in četrtem prelivnem polju ter črpališča meteorne in fekalne vode ter sistema varnostne oskrbovalne vode, čaka jih še vgradnja vodnjakov za regulacijo podtalnice. Po zaključku rekonstrukcije opreme jezu sledi modifikacija sistemov fizičnega varovanja. Jesen in zima sta bili sicer prizanesljivi, saj so pretoki Save nizki, a zima ne prizanaša z mrazom, kar otežuje gradbena dela. »Glavni izziv projektnega vodenja je obvladovanje sprememb, tudi tistih, ki se pojavljajo zaradi višje sile,« je sklenil Planinc.
Robert Planinc: »Reki Savi namenjamo v NEK vso potrebno pozornost, saj je izredno pomembna za zagotavljanje varnosti delovanja in razpoložljivost elektrarne. Voda reke Save posredno – preko toplotnih izmenjalnikov – zagotavlja hlajenje komponent in je tudi vir hlajenja na turbini izrabljene pare iz sekundarnega dela toplotnega procesa, ki je podoben kot v klasični termoelektrarni.«
• Za 3 metre se bo dvignil nivo Save ob NEK po napolnitvi akumulacijskega bazena HE Brežice.
• 19 milijonov kubičnih metrov vode bo v akumulacijskem bazenu HE Brežice po dvigu na nominalno obratovalno koto.
• 10 modifikacij bo zagotovilo varno in zanesljivo obratovanje NEK ob sočasnem obratovanju HE Brežice.