Priložnost naj bi v prihodnje dobila tudi termoenergija

To je poglavitno sporočilo iz vladnega odgovora na poslansko vprašanje o izrabi termoenergije v Sloveniji. Vlada sicer navaja, da v geotermalni energetski bilanci Slovenije približno polovico energije prispevajo plitve geotermalne toplotne črpalke, polovico pa raba termalne vode, kar skupaj predstavlja okrog 0,4 odstotka vse primarne energije oziroma okrog 5 odstotkov vseh obnovljivih virov energije. V letu 2014 se je po vladnih podatkih na 32 lokacijah sicer pridobilo 15,5 ktoe toplote iz termalne vode. Največ energije se je uporabilo za individualno ogrevanje prostorov, sledi ogrevanje rastlinjakov, balneologija in kopanje, daljinsko ogrevanje in klimatizacija. Napoved  o rasti po AN OVE predvideva 35-odstotno povečanje pridobljene energije do leta 2020, ob čemer bi izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih tehnoloških sistemov lahko bistveno pripomoglo k doseganju tega cilja.
Zaradi naravnih danosti je, kot poudarjajo na vladi, najbolj utemeljen pospešen razvoj rabe geotermalne toplote z geotermičnimi energetskimi viri (to pomeni tudi reinjekcijo) za individualno ogrevanje prostorov, ogrevanje rastlinjakov in daljinsko ogrevanje mest. Slednje je sicer ekonomično izvedljivo le na območju gostejše poselitve z večjim številom končnih uporabnikov in prilagojenih (običajno novejših) zgradb, medtem ko so rastlinjaki samostojni objekti in kot taki neodvisni od stopnje poseljenosti. Po mnenju vlade je za hitrejši razvoj izrabe geotermalne energije tudi bistvenega pomena, da začnejo investitorji v omenjene rabe geotermalne energije upoštevati stroške izgradnje in obratovanja reinjekcijske vrtine že v fazi načrtovanja investicije. Vlada ob tem še ugotavlja, da je kljub spodbujanju izrabe obnovljivih virov energije, finančnih spodbud za izkoriščanje geotermalnih virov malo, zasebni investitorji pa (pre)redki. Za sofinanciranje izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja na geotermalno energijo naj bi zato bila na voljo tudi sredstva v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike  v obdobju 2014-2020, Slovenija pa naj bi se vključila tudi v mednarodni projekt Geothermal ERA-NET, ki ima za cilj najti usklajene skupne aktivnosti  upravljavskih agencij in direktoratov udeleženih držav na področju razvoja potenciala in rabe geotermalne energije za izboljšanje položaja geotermalnega sektorja. V okviru tega projekta bi tako lahko prispevali k izdelavi demonstracijskega projekta za reinjekcijsko vrtino v Sloveniji, kar naj bi pospešilo nadaljnji razvoj izrabe geotermalne energije pri nas in omogočilo uresničitev zastavljenih ciljev glede povečanja njenega deleža ri pokrivanju energetskih potreb.(bj)