S 5. novembrom 2012 je mesto generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) za štiriletno mandatno obdobje prevzel Blaž Košorok.
Blaž Košorok mesto generalnega direktorja HSE prevzema v zahtevnih časih, saj so pred družbo v prihodnjem obdobju številni izzivi, a tudi odprta vprašanja, ki jih je treba čim prej začeti reševati. Zato bo njegovo delo vse prej kot enostavno.
Kaj je bil glavni motiv za vašo kandidaturo za generalnega direktorja HSE? Je izzivov v TE-TOL zmanjkalo?
Mandat direktorja TE-TOL se mi je iztekal in moral sem se odločiti, ali se spustim v boj za še en mandat ali pa grem v boj za nekaj več. Mislim, da je bila moja odločitev, da sem na položaju direktorja v TE-TOL dozorel in da bom poskušal pokazati oziroma narediti še nekaj več na HSE, prava. Seveda pa bo to pokazal čas. Še daleč od tega torej, da bi mi zmanjkalo izzivov na prejšnjem delovnem mestu. Jih tudi nikoli ne bo zmanjkalo, saj je TE-TOL pred mnogimi novimi izzivi. Je na križišču oziroma se je skozenj že odpeljal in prepričan sem, da v pravo smer. Ta smer je prigradnja plinsko-parne enote, razmislek o termični obdelavi odpadkov ter o tem, kaj narediti z blokom 3 po letu 2020.
Kakšni so vaši prvi vtisi v novi službi?
Prvi vtisi so odlični. Mislim, da je v HSE združeno vse potrebno znanje za dobro delo. Obiskujem tudi odvisne družbe, kar je bil, poleg ukvarjanja s finančno konstrukcijo bloka 6, moj prvi korak po nastopu mandata. V družbah opažam manjše pomanjkanje korporativnega duha oziroma duha, da vsi delamo za isti tim. Ampak moja naloga je, da to izboljšam. Moram reči, da je klima v teh družbah že sedaj in bo še bolj pozitivna. Ljudje se radi srečujemo, radi si izmenjujemo mnenja in mislim, da je to pravi korak, kako naprej. Predvsem se je treba znati slišati in poslušati.
Kako ste si zadali vodenje tako velike družbe kot je HSE?
Ekipa, kakršna je, mora dihati kot eno. Brez rednih kolegijev direktorjev odvisnih družb ne bo šlo in vzpostavitev tega je ena izmed prioritet. Na takšnih kolegijih se direktorji medsebojno obveščamo in se seznanimo s tem, kakšne so težave, prioritete in problemi v družbah. Potreben je pretok informacij in da jaz kot generalni direktor vem, kaj delajo. Brez medsebojnega zaupanja ne gre in ne bo šlo.
Katere bodo vaše prednostne naložbe in kateri so glavni izzivi in priložnosti za HSE?
Prva prioriteta je seveda dokončanje nadomestnega bloka 6 TEŠ, tako same investicije kot finančne konstrukcije. Kljub vsem zapletom sem prepričan, da se bo na koncu vse srečno izteklo. V nasprotnem primeru se TEŠ in HSE ne piše nič dobrega. Tu je tudi dokončanje oziroma začetek izvedbe investicij v proizvodne vire. To Slovenija nujno potrebuje. Priložnosti so investicije v obnovljive vire energije, predvsem v hidroelektrarne. Govorim o gradnji HE na srednji Savi in Muri, ki sta še neizkoriščeni, ter dokončanju verige HE na spodnji Savi, kjer je treba zgraditi še dve elektrarni. Zanimiv izziv, o katerem se splača razmisliti, je tudi področje vetrne energije. Vsekakor pa bo, kar je ravno tako zelo pomembno, treba vzpostaviti korporativno upravljanje skupine HSE. Nivo skupine in nivo posameznih odvisnih družb je treba postaviti na raven, ki si jo HSE kot največji proizvajalec in trgovec z električno energijo zasluži, ter ga trdno zasidrati na mesto, kjer je že in ki mu pripada. To pa je na vrhu.
Omenili ste naložbe v HE na srednji in spodnji Savi ter na Muri. Kaj pa Termoelektrarna Trbovlje?
Za TET se rešitev še išče. Gre za, če lahko temu tako rečem, malo pozabljenega otroka, za pomembno energetsko lokacijo, zato bo dogovor o tem, kako jo ohraniti, končno treba sprejeti. Potreben je temeljit razmislek, saj vsiljene rešitve zagotovo ne bodo našle svojega mesta. Razmisliti je treba ali o obnovi kotla ali o plinsko-parni enoti. Trenutno razmislek o konkretni investiciji še ni tako daleč, da bi bila potrjena. Ko bo poslovodstvo TET pripravilo resno in kvalitetno investicijsko študijo, bomo o tem lahko kaj več povedali.
Polona Bahun
Celoten pogovor si lahko preberete v novi številki tiskane izdaje revije Naš stik