Na nedavnem seminarju so govorci spregovorili o možnostih vključevanja zasebnega sektorja v zunanje finančne instrumente EU.
Pred dnevi je Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) skupaj s Centrom energetsko učinkovitih rešitev (CER) in Institutom Jožef Stefan (IJS) ter v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravilo strokovni seminar z naslovom »Predstavitev možnosti vključevanja zasebnega sektorja v zunanje finančne instrumente EU, s poudarkom na področju energije«, in sicer v Hiši EU v Ljubljani.
Po sporočilu MZZ se je omenjenega seminarja udeležilo okoli šestdeset predstavnikov slovenskih podjetij (malih, srednjih, velikih), pa tudi drugih zainteresiranih institucij, ki se ukvarjajo z izzivi, povezanimi s trajnostno energijo, energetskimi rešitvami in storitvami v različnih sektorjih, ter iščejo priložnosti za internacionalizacijo.
Seminar je bil namenjen ozaveščanju o priložnostih za vključevanje slovenskega zasebnega sektorja v mednarodno razvojno sodelovanje, zlasti Evropske unije, izpostavljeno pa je bilo področje trajnostne energije. Ob tej priložnosti so predstavili tudi možnosti kombiniranega financiranja (ang. blending) na področju trajnostne energije, s konkretnimi primeri projektov v državah Zahodnega Balkana, evropske soseščine in Afrike.
Kot je dejala Sabina Stadler Repnik, generalna direktorica Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo na MZZ, v Sloveniji poteka prenova strateškega in pravnega okvira mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki daje poudarek na partnerstvih, tudi z zasebnim sektorjem. Med drugim je poudarila, da bosta v prihodnje v vse vidike slovenskega razvojnega sodelovanja prednostno vključevani dve temi, to sta enakost spolov in varovanje okolja. Med slednje sodi tudi trajnostna energija.
Namestnica generalnega direktorja za mednarodno sodelovanje in razvoj Evropske komisije Marjeta Jager je med drugim izpostavila trajnostno energijo kot eno od ključnih področij, ki je praktično vpeto v vse zunanje instrumente EU. Kar 1,2 milijardi ljudi po svetu trpi za energetsko revščino, od tega samo v Afriki 600 milijonov ljudi. Za izkoreninjenje (energetske) revščine so potrebe po finančnih sredstvih izjemne, cilje pa bo možno doseči zgolj s partnerstvom javnega in zasebnega sektorja.
Strokovnjaki iz Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj Evropske komisije so podrobneje predstavili zunanje finančne instrumente EU, Zunanji investicijski načrt (EIP) ter postopke in pravila za prijavo na projekte v razpisih. Predstavljeni so bili tudi konkretni energetski infrastrukturni projekti v Afriki s področja hidroenergije (Niger, Ruanda), vetrne energije (Maroko) ter projekti v Črni Gori in Gruziji. Izpostavljen je bil ElectriFI, ki omogoča prožno sofinanciranje projektov globalno in je še posebej primeren za mala in srednje velika podjetja.
Generalna direktorica za gospodarsko in javno diplomacijo Alenka Suhadolnik je med drugim poudarila potrebo po diverzifikaciji slovenskega izvoza predvsem izven EU, saj se bo tam v naslednjih dveh desetletjih odvilo okoli 90 odstotkov svetovne gospodarske rasti, hkrati pa je izven EU trenutno aktivnih le okoli 13 odstotkov evropskih (in slovenskih) malih in srednjih podjetij. Sicer pa ob tem omenimo, da so navedeni poudarki le del obširnejših ugotovitev oz. pojasnil govorcev na tem seminarju (vir: MMZ).