V podjetju Elektro Gorenjska so kot prvi v Sloveniji prestopili prag klasičnega projektantskega in investitorskega razmišljanja pri načrtovanju daljnovodov. V dobrem letu in pol od prvih idej in študij o vpeljavi drugačnih, sodobnejših tehnoloških rešitev so uspeli realizirati postavitev treh stebrov kompaktiranega daljnovoda in s tem presegli dosedanje idejne projektantske rešitve v našem prostoru.
Realiziran odsek kompaktiranega daljnovoda predstavlja optimalno rešitev na področju umeščanja tovrstne infrastrukture v prostor ob hkratnem izpolnjevanju vseh tehničnih predpisov, zahtev službe za obratovanje, tehnoloških možnosti dobaviteljev ter ne nazadnje predstavlja tudi sprejemljiv finančni strošek. Vsekakor pa je največji dosežek to, da je Elektro Gorenjska projekt iz študije v relativno kratkem času uspela realizirati tudi v praksi in pri projektu imela močno podporo vodstva podjetja.
Rešitev problema umeščanja elektroenergetske infrastrukture v prostor?
Kot sta povedala mag. Marjan Jerele in mag. Borut Zemljarič z Elektra Gorenjska, je bil glavni razlog za postavitev testnega poligona kompaktiranega daljnovoda, poleg vpeljave novih tehnologij, predvsem prispevati k lažjemu umeščanju elektroenergetskih objektov v prostor. Vsi vemo, da to pri investicijah predstavlja največji problem in to ne samo v Sloveniji, pač pa širše. Prav zaradi negativnih izkušenj pri umeščanju v prostor, so se projektanti ljudem želeli približati s pristopom, ki bo čim bolj sprejemljiv za vse. Trasa je med ljudmi prepoznana, imajo jo v podzavesti in, če nekaj nadomestimo z nečim zelo podobnim, je sprememba minimalna. Glede na prve odzive jim je to uspelo, saj v času izvedbe del in po njej niso prejeli nobenih pritožb oziroma pripomb okoliških prebivalcev. Po besedah mag. Jereleta tri nova stojna mesta stojijo že dva meseca in v tem času niso dobili niti ene negativne pripombe. To samo potrjuje, kako nemoteč je takšen daljnovod za okolico, zato ima v Sloveniji vsekakor velik potencial. Ne samo pri rekonstrukcijah, pač pa tudi pri novogradnjah in tudi pri daljnovodih večjih prenosnih moči.
Prednost takšnega daljnovoda je v izkoriščanju obstoječe trase daljnovoda, s čimer se v prostor vnaša čim manj sprememb, ki bi bile za ljudi moteče. S kompaktiranim daljnovodom se objekti oziroma infrastruktura umešča na predviden način, kar veliko prispeva tudi k varovanju okolja ter k ohranjanju čim bolj nespremenjene naravne in krajinske slike. Na obstoječi trasi so zamenjali tri lesene daljnovodne stebre s sodobnimi jeklenimi poligonalnimi stebri, ki so estetski in se skladajo z okoljem. Gre za popolnoma novo tehnologijo z življenjsko dobo 50 let ali več. Drugačna je tudi konstrukcija glave, saj so vodi vpeti direktno na izolacijo, ki je istočasno tudi nosilni element tega daljnovoda. S tem se pridobi na manjši širini, manjša je zasedba daljnovodnega koridorja in manjši so elektromagnetni vplivi. Uporabljeni so drugačni izolatorji kot pri klasičnem daljnovodu, tako imenovani togi izolatorji, ki so močnejši in konstrukcijsko narejeni nekoliko drugače. Prav tako so bila gradbena in montažna dela izvedena v najkrajšem možnem času in praktično brez vpliva na okolico. Betoniranje temeljev je potekalo teden dni na obstoječih stojnih točkah in zato z minimalnimi vplivi na okolje, stebri pa so bili montirani v enem dnevu. Ekipa monterjev je stebre enostavno samo sestavila in postavila pokonci, jih privijačila na prej vgrajene sidrne elemente, montirala izolatorje, obesni material in prej demontirani vodnik. To pa je zagotovo precej hitrejše kot pri predalčnih konstrukcijah. Glede na to, da gre za nov tip stebra in nov način temeljenja, večjih težav z obratovanjem, razen v izrednih primerih, kot je padec drevesa na vodnike, saj trasa poteka na precej gozdnatem območju, ne pričakujejo. V preteklosti je prav zaradi poteka trase po gozdnatem območju prihajalo do številnih izpadov tega daljnovoda in s kompaktiranim daljnovodom bodo bistveno izboljšali njegovo zanesljivost.
V primeru 35 kV daljnovoda Jesenice-Kranjska gora je bil izhodišče star, obnove potreben daljnovod, ki so ga nadgradili. Gre za enosistemski daljnovod, zato so novi stebri relativno vitki in imajo v spodnjem delu maksimalno širino 45 centimetrov. To ni dosti več, kot pri prejšnjem daljnovodu, ko so bili leseni stebri dvojne izvedbe. Po besedah mag. Zemljariča je zasedba prostora za temelje stebrov praktično enaka, kar je bilo še zlasti pomembno pri pridobivanju služnosti lastnikov zemljišč. Rekonstruirani daljnovod je tako le nekoliko višji, saj je potencialno že pripravljen za obratovanje na 110 kV napetostnem nivoju. S tem niso le ustrezno podaljšali življenjske dobe daljnovoda, ampak hkrati tudi povečali njegovo prenosno moč.
Kompaktirani daljnovod vsestransko uporaben in zato vreden posnemanja
Nova tehnologija kompaktiranega daljnovoda ni uporabna le za rekonstrukcije, ampak tudi za novogradnje različnih napetostnih nivojev. Pri višjih napetostnih nivojih je zaradi drugačnih vodnikov treba temu ustrezno nadgraditi le nosilne stebre v močnejše, tehnologija pa ostaja enaka.
V želji, da bi najprej pridobili tovrstne izkušnje in pridobljeno znanje v prihodnosti koristno uporabljali še naprej, je Elektro Gorenjska najprej realizirala kratek odsek takšnega daljnovoda in testirala novo tehnologijo, ki jo bo s pridom uporabljala tudi v prihodnje. Kot razmišljata mag. Jerele in mag. Zemljarič, je za omrežje, ki ga v prostor postavlja Elektro Gorenjska, kompaktirani daljnovod vsekakor dobra alternativa tudi za novogradnje. Zato bi bilo potrebno to rešitev vsekakor upoštevati pri načrtovanju novih daljnovodnih povezav. Z dosedanjim projektnim delom so bila namreč osvojena vsa potrebna znanja in pridobljene dobre izkušnje, ki Elektro Gorenjska omogočajo, da tovrstne daljnovode uporabijo tudi pri izvedbi drugih projektov, tako rekonstrukcij kot novogradenj, kar so pri dveh novo načrtovanih povezavah tudi storili. Trenutno tako potekajo dogovori o novem povezovalnem daljnovodu Kamnik-Visoko, za katerega se trenutno pripravlja državni prostorski načrt. Vsekakor bodo pri umeščanju tega daljnovoda v prostor kot možno rešitev upoštevali tudi kompaktirani daljnovod. Ker je kompaktirani daljnovod vsestransko uporaben in se je izkazal kot uporabna tehnološka rešitev v našem prostoru, obstaja velik potencial za njegovo uporabo ne samo pri distribucijskih podjetjih, ampak tudi pri nekaterih projektih na prenosnem omrežju. Zato si bodo na Elektro Gorenjska prizadevali, da bodo primer njihove dobre prakse kot uporabno prepoznali tudi ostali slovenski distributerji in Eles ter v sodelovanju z njimi tudi sami uresničili kakšen projekt. Pridobljene izkušnje Elektro Gorenjska so namreč še kako dragocene pri pripravi študij in projektne dokumentacije, saj gre za ozka specifična znanja, ki jih brez konkretne prakse ni mogoče pridobiti. Zato so se odločili, da bodo izdelavo študij, preliminarnih raziskav in potrebne dokumentacije za projekte, ponudili tudi drugim zainteresiranim stranem.
Težave umeščanja elektroenergetske infrastrukture v prostor namreč zahtevajo nove koncepte prenosa električne energije, zaradi vse večjih potreb po njej pa so investicije v daljnovode nujne. S tem dejstvom se srečujejo tako distribucijska podjetja kot Eles. Kompaktirani daljnovod je idealna rešitev za že obstoječe daljnovode, ki jih na ta način kar najbolje izrabimo, ter za novogradnje, saj moramo pri njihovem umeščanju v prostor posebno pozornost nameniti tako okoliškim prebivalcem kot tudi okoljevarstvenim merilom.
Polona Bahun