Pri gradnji daljnovoda bo podjetje Elektro Gorenjska, podobno kot v postopku DPN, sodelovalo s podjetjem Elektro Ljubljana.
Zeleno luč za omenjeni projekt je prižgala Vlada 26. aprila, ko je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za daljnovod 2 x 110 kV Kamnik-Visoko.
V družbi Elektro Gorenjska na osnovi terminskega plana ocenjujejo, da bodo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja zaključili do konca leta 2019, z gradnjo daljnovoda pa končali leta 2021. Pri gradnji bodo v skladu z okoljevarstvenim soglasjem upoštevali najvišje okoljske in prostorske normative. Z lastniki parcel v varovalnem pasu daljnovoda si bodo prizadevali za odkrit dialog in upoštevanje zahtev, povezanih z uporabo njihovih nepremičnin, poudarjajo v omenjeni družbi.
Kaj bo prinesel novi dvosistemski DV
Načrtovani daljnovod bo okrepil 110 kV del distribucijskega omrežja električne energije ter s tem zagotovil ustrezno osnovno in rezervno napajanje na območju Kamnika, Brnika in Cerkelj na Gorenjskem. Zagotovil bo osnovno in rezervno napajanje za novo RTP Brnik, ki jo je treba zgraditi zaradi izdatnega naraščanja odjema na območju letališča Jožeta Pučnika na Brniku.
Hkrati je omenjeni daljnovod že sedaj nujno potreben za zagotovitev ustreznega rezervnega napajanja obstoječih RTP Kamnik in RTP Domžale ter za novo RTP Mengeš na območju Elektra Ljubljana. Na območju naštetih RTP v bližnji prihodnosti pričakujejo obremenitve krepko prek 100 MW in brez predvidenega daljnovoda 2 x 110 kV Kamnik-Visoko na celotnem območju ne bi bilo zagotovljeno ustrezno napajanje.
Načrtovane ureditve so v občinah Mengeš, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Šenčur ter obsegajo območje za umeščanje daljnovoda ter vseh potrebnih pripadajočih funkcionalnih objektov v skupni dolžini približno 18 km.
Izvedena postopka presoje vplivov na okolje
V postopku sprejema DPN sta bila izvedena postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in presoje vplivov na okolje (PVO) v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) ter s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. V postopku CPVO je bila ugotovljena sprejemljivost vplivov predloga najustreznejše variante in aprila 2014 pridobljena odločba o vplivu izvedbe plana na okolje, v postopku PVO pa je bila ugotovljena sprejemljivost DPN na okolje in decembra 2017 pridobljeno okoljevarstveno soglasje.