V poljskih Katovicah od 3. do 14. decembra poteka podnebna konferenca Združenih narodov.
EU si bo na letošnji podnebni konferenci prizadevala za sprejetje pravil o izvajanju Pariškega podnebnega sporazuma, k čemur so se države zavezale decembra 2015. Sodelujoče strani naj bi se dogovorile o podrobnih pravilih in smernicah, kar bo omogočilo in spodbujalo podnebne ukrepe na vseh ravneh po vsem svetu za začetek izvajanja Pariškega podnebnega sporazuma v letu 2021.
Konference se udeležujejo ministri, vladni predstavniki in deležniki iz številnih držav. V skladu s tem so voditelji držav pozvali k pripravi celovitih in učinkovitih pravil za izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma in spodbudili k ambiciozni dolgoročni podnebni politiki na globalni in nacionalnih ravneh.
Evropska komisija je pretekli teden predstavila strateško vizijo o doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Kot je na včerajšnjem slovesnem odprtju dejal komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič, bodo smernice tudi dobro izhodišče EU za začetek političnih pogajanja na podnebni konferenci.
Poleg formalnih pogajanj se bo letošnja konferenca močno osredotočila na ohranjanje političnega zagona za nadaljevanje podnebnih ukrepov s strani številnih zainteresiranih strani pred letom 2020. To bo zagotovilo zainteresiranim stranem, da predstavijo svoje delovanje, izmenjujejo informacije in spodbujajo novo sodelovanje ter povečajo ozaveščenost o podnebnih spremembah in razpoložljivih rešitvah.
Pariški podnebni sporazum, ki je bil sprejet decembra 2015, sicer določa globalni akcijski načrt, s katerim se bo svet izognil nevarnim podnebnim spremembam z omejevanjem globalnega segrevanja pod 2° C glede na predindustrijsko raven in s prizadevanji za omejitev rasti temperature na 1,5 ° C. Sporazum je začel veljati 4. novembra 2016, od 195 držav pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja pa ga je do sedaj ratificiralo 184 držav. Med njimi tudi Slovenija, in sicer 17. novembra 2016.
V okviru Pariškega podnebnega sporazuma se je EU zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov, pri čemer podatki kažejo, da so se emisije v EU od leta 1990 do leta 2015 zmanjšale za 22 odstotkov. Tako Evropa ostaja še naprej vodilna v svetu glede izvajanja podnebnih ukrepov. Prav tako bo EU s svojimi ambicioznimi podnebnimi politikami in z zagotavljanjem nadaljnje podpore tistim, ki so posebej ranljivi, vodilna sila pri razvijanju trdnih in trajnostnih gospodarstev, da bi v drugi polovici stoletja dosegli nevtralnost emisij toplogrednih plinov in ustvarili družbe, odporne na podnebne spremembe. EU in njene države članice v okviru podnebnega financiranja ostajajo zavezane, da bodo prispevale svoj delež k cilju razvitih držav, tj. do leta 2020 iz različnih virov skupaj zagotoviti 100 milijard ameriških dolarjev na leto za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Trenutno sta največji donatorici EU, njene države članice in Evropska investicijska banka, ki sta v zadnjih letih postopoma dvignili prispevek, in tako samo v lanskem letu zagotovili 20,4 milijarde evrov.
Podnebne konference v Katovicah se udeležuje tudi predsednik republike Slovenije Borut Pahor, ki je je svojem nastopu izpostavil pomembnost Pariškega sporazuma, ki je po njegovem mnenju eden najpomembnejših sprejetih in dogovorjenih dokumentov v zgodovini ZN. Dejal je, da je pred kratkim uvedel nov koncept javnih razprav o pomembnih družbenih vprašanjih s skupnim naslovom Posveti pri predsedniku, in prvo srečanje, z naslovom Podnebna prihodnost - sveta in Slovenije, namenil skupnemu premisleku o tem, kaj je mogoče in potrebno storiti glede tega izjemno aktualnega in dolgoročnega vprašanja. Sam namreč ocenjuje, da sprejetje podnebne strategije v Sloveniji utegne biti najpomembnejši dokument države po razglasitvi samostojnosti. Ob tem je še napovedal, da bo slovenska vlada do konca leta 2019 pripravila dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050, ki jo bo sprejel tudi državni zbor.
Minister za okolje in prostor Jure Leben se bo podnebne konference udeležil med 10. in 12. decembrom, ko se bodo zasedanja udeležili predvsem ministri za okolje in podnebne spremembe držav pogodbenic in drugi visoki vladni predstavniki. V teh dneh bo potekala intenzivna razprava predvsem o dveh usmerjenih in nadvse pomembnih vsebinah: tako imenovanega Talanoa dialoga za povečanje ambicije in ciljev za izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma ter dialog glede bolj učinkovite mobilizacije podnebnih financ za pomoč državam v razvoju.