Evropska komisija je poročala, da je EU to ciljno vrednost dosegla, saj naj bi za podnebne ukrepe porabila 216 milijard evrov. Vendar so revizorji ugotovili, da sporočena poraba ni bila vedno relevantna za podnebne ukrepe in, da je bil sporočeni znesek, ki naj bi bil porabljen zanje, naveden za vsaj 72 milijard evrov previsoko. Poleg tega se revizorji bojijo, da bi lahko problemi glede zanesljivosti vplivali tudi na poročanje Evropske komisije o obdobju 2021-2027, ko bo nova ciljna vrednost porabe EU za podnebne ukrepe višja, saj bo znašala 30 odstotkov.
Glavna področja programov javne porabe EU, ki so po poročanju Evropske komisije relevantna za podnebne ukrepe, so kmetijstvo, infrastruktura in kohezija. Evropska komisija različnim komponentam programov dodeli koeficiente glede na njihov pričakovani prispevek k podnebnim ukrepom.
Revizorji menijo, da je poročanje o porabi za podnebne ukrepe pomanjkljivo, zaradi česar je na splošno nezanesljivo. Sedanja metoda spremljanja temelji na predpostavkah, da se z njo ne vrednoti končni prispevek k podnebnim ciljem EU, poleg tega pa ni sistema za spremljanje rezultatov na področju podnebnih ukrepov. Koeficienti niso vedno realni, saj v nekaterih primerih odhodki štejejo za relevantne za podnebne ukrepe, tudi če se z njimi podpirajo projekti in sheme, ki imajo le malo učinka na podnebje ali pa ga sploh nimajo (na primer infrastruktura na podeželskih območjih). Poleg tega se v nekaterih drugih primerih ne upoštevajo morebitni negativni učinki (na primer negativni učinek emisij ogljika).
Odhodki za podnebne ukrepe so najbolj precenjeni pri financiranju za kmetijstvo, po navedbah revizorjev za skoraj 60 milijard evrov. Evropska komisija je poročala, da je bilo 26 odstotkov financiranja za kmetijstvo relevantnih za podnebne ukrepe, kar je približno polovica celotne porabe EU za podnebne ukrepe. Vendar se emisije toplogrednih plinov iz kmetij v EU od leta 2010 niso zmanjšale. Podobno revizorji menijo, da je Evropska komisija previsoko navedla tudi podnebni prispevek ključnih podsektorjev infrastrukture in financiranja za kohezijo, kot so železniški promet, električna energija in biomasa.
Revizorji so na podlagi razumnejših koeficientov izračunali, da znaša verjetnejši delež odhodkov iz proračuna EU, ki so relevantni za podnebne ukrepe, približno 13 odstotkov (okoli 144 milijard evrov) in ne 20 odstotkov, kot je poročala Evropska komisija. Opozarjajo tudi na tveganje, da načrtovani zneski ali zneski, za katere so bile prevzete obveznosti, ne bodo porabljeni, kar bi lahko privedlo do še nadaljnjega povečanja sporočene porabe za podnebne ukrepe.
Revizorji so pregledali tudi pričakovane spremembe pri spremljanju porabe za podnebne ukrepe po letu 2020, da bi Evropski komisiji pomagali izboljšati prihodnje poročanje o porabi za podnebne ukrepe. Pomisleke imajo glede zanesljivosti poročanja o porabi za podnebne ukrepe za obdobje 2021-2027. Kljub predlaganim izboljšavam metod poročanja je večina problemov, opredeljenih v zvezi z obdobjem 2014-2020, še vedno nerešenih. Instrument financiranja NextGenerationEU, ki je bil uveden leta 2020, vključuje ključno načelo, da se ne škoduje bistveno, kar pomeni, da gospodarske dejavnosti ne bi smele ogrožati okoljskih ali podnebnih ciljev. Vendar so revizorji ugotovili, da ta instrument financiranja zaradi nejasnih povezav med plačili in podnebnimi cilji prinaša dodatne izzive.