Novi zaslužni znanstveniki Inštituta Jožef Stefan so prof. dr. Borut Mavko, prof. dr. Boris Žemva in prof. dr. Raša Pirc.
Naziv »zaslužni znanstvenik« je bil uglednim profesorjem podeljen 21. junija 2013. Kot je povedal prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, se omenjeni naziv lahko podeli upokojenim znanstvenim svetnikom ali rednim profesorjem, ki so v svoji znanstveni karieri dosegli vrhunske mednarodno priznane rezultate, odprli nove, perspektivne smeri raziskovanja in vzgojili vrsto mladih raziskovalcev. V nadaljevanju je predstavil študijsko in znanstveno raziskovalno pot prof. dr. Boruta Mavka.
Med prvimi magistri jedrske tehnike v Sloveniji
Prof. dr. Mavko (na fotografiji) se je Inštitutu Jožef Stefan pridružil leta 1967 in se nemudoma pričel ukvarjati z vprašanji jedrske energetike in varnosti. Takrat je prvi slovenski jedrski reaktor TRIGA že praznoval svoj prvi rojstni dan. Kratek pogled v zgodovino pove, da se je število delujočih jedrskih elektrarn v letu 1967 povečalo za 11 na približno 40 nukleark, kar 25 pa so jih v tem letu pričeli graditi. Med njimi tudi 1. enoto v Fukušimi Daiči.
V letu 1972 je magistriral na univerzi Georgia Tech v Atlanti v ZDA in postal eden prvih magistrov jedrske tehnike v Sloveniji. Mladi jedrski strokovnjaki so takrat bili kot naročeni za gradnjo nove jedrske elektrarne v Krškem, ki se je pričela v letu 1974. V tujini izobraženi in raziskovalno usmerjeni inženirji so nadzorovali gradnjo ter ob tem odlično izobrazili in usposobili prvo generacijo kadrov v elektrarni: tisto generacijo kadrov, ki je v Krškem zastavila danes že tradicionalno in svetovno priznano odličnost upravljanja z jedrsko elektrarno. Prof. dr. Mavko je tudi danes član državne izpitne komisije za operaterje in Odbora za varnost Nuklearne elektrarne v Krškem.
Ustanovitelj Odseka za reaktorsko tehniko
V letu 1984 je jedrska elektrarna pričela s komercialnim obratovanjem. Prof. dr. Mavko pa je ustanovil Odsek za reaktorsko tehniko. Tako je tudi formalno pričela z delom skupina raziskovalcev, ki deluje predvsem na področju jedrske tehnike in jedrske varnosti. Odsek je vodil četrt stoletja. Z odlično znanstveno vizijo, ki jo je znal dobro podložiti tudi z umetnostjo in obrtjo vodenja in poslovanja, je Odsek razvil v izjemno dinamično in mednarodno prepoznavno raziskovalno skupino.
»Danes smo s skoraj 30 raziskovalci najmočnejša in najpomembnejša, pa tudi, nekoliko neskromno rečeno, edina slovenska raziskovalna skupina s tega področja. Mednarodno sodelovanje je prof. dr. Mavko vzpostavil kot obvezno sestavino dela v Odseku. Danes med partnerje Odseka sodijo najpomembnejše svetovne raziskovalne inštitucije, kot so, če omenim le nekatere, MIT, Universa v Pisi, Texas A&M University, Karlsruhe institute of tehnology, CEA, VTT in Univerza v Oxfordu. Sicer pa iskanje resnice sodi med znanstvenikove najpomembnejše naloge. In ko sem in tja kakšen košček resnice tudi najde, jo mora deliti. Najprej z mladimi. Nato pa tudi z vsemi tistimi, ki jim takšen košček resnice lahko koristi. To pa so predvsem mladi in tisti, ki delujejo v praksi,« je dejal prof. dr. Cizelj.
Zaslužen za podiplomski študij jedrske tehnike
V letu 1986 je bil prof. dr. Mavko med ustanovitelji katedre za jedrsko tehniko, ki s podporo Inštituta Jožef Stefan deluje na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Do leta 2009 je katedro tudi vodil. Rezultat je 39 magistrov in 36 doktorjev jedrske tehnike, ki danes pomembno prispevajo k uspehu vseh slovenskih jedrskih deležnikov. Pomemben del študija je bilo tudi mednarodno sodelovanje in redna izmenjava gostujočih profesorjev.
V letu 2003 je bil prof. dr. Borut Mavko tudi med ustanovitelji združenja European Nuclear Education Network (ENEN), ki ga je do leta 2008 aktivno soupravljal kot član upravnega odbora. Združenje ENEN spodbuja podiplomsko izobraževanje jedrskih inženirjev in ima danes že več ko 60 institucionalnih članov (univerz, raziskovalnih inštitutov in podjetij) iz Evropske unije.
Izjemno prispeval k varnemu delovanju NEK
»Uspešno povezovanje raziskav z industrijsko prakso krepi uspešnost raziskav in industrije. Vsestranski stik z dogajanjem v znanosti in praksi, ki ga je prof. dr. Mavko podkrepil z odlično strokovnostjo in neodvisnostjo, je v veliki meri soodgovoren za odlično in varno delovanje krške nuklearke in za mednarodno uspešnost Odseka. Neposredno strokovno sodelovanje, ki je tradicionalno temeljilo na uporabnih raziskavah, ekspertizah in izobraževanju, je enega viškov doseglo ob zamenjavi uparjalnikov in povečanju moči elektrarne v Krškem v letu 2000. Tudi zato lahko danes Odsek v evropskih projektih in evropskih strokovnih združenjih sodeluje z vsemi večjimi evropskimi proizvajalci jedrske elektrike,« je povedal prof. dr. Cizelj.
Po njegovih besedah zaslužne znanstvenike zaznamuje tudi nenehna borba za prepoznavnost, neodvisnost in družbeno veljavo znanosti. Velika potreba po skupnem odločanju v skladu z načelom najboljše dostopne znanosti (Best Available Science) je seveda še posebej izražena v današnji postindustrijski družbi, ki se sooča z morda usodnimi izzivi človeštva, kot je npr. globalno segrevanje. Zato ne preseneča angažma prof. dr. Mavka pri ustanavljanju in spodbujanju poklicnih znanstvenih in strokovnih združenj.
Prof. dr. Cizelj je posebej poudaril tudi velik prispevek prof. dr. Mavka k ustanovitvi Društva jedrskih strokovnjakov v letu 1991 in Inženirske akademije Slovenije v 2000, ki ji je predsedoval v letih od 2009 do 2010. Zadnjih nekaj let je tudi urednik najuglednejše mednarodne znanstvene revije na področju jedrske tehnike Nuclear Engineering and Design, ki jo izdaja založba Elsevier.
Prof. dr. Mavko z odgovori prehitel poznejša vprašanja
»Njegovo vizionarstvo in pripadnost stroki sta se mi še posebej vtisnila v spomin v letu 1991. Slovenska osamosvojitvena vojna naju je ujela na službeni poti v nemškem raziskovalnem centru v Karlsruheju. S polnim prtljažnikom hrane in polnim rezervoarjem bencina, saj veste, za vsak slučaj, sva se v Slovenijo brez posebnih težav prebila preko korenskega sedla. Nato sva se po stranskih cestah, s pogledom na desant na Trzin, pripeljala na reaktor. V naslednjih dneh, potem ko je bila v Odseku vzpostavljena »civilna zaščita«, je v zaklonišču reaktorskega centra med preleti letal JNA, ki so napadala domžalski radijski oddajnik, nastala prva znanstvena analiza ranljivosti jedrske elektrarne na namerno povzročeno škodo. Prof. dr. Mavko je tako svetu ponudil odgovore na vprašanja, ki so si jih drugi začeli postavljati šele deset let pozneje, po napadu na svetovni trgovski center v New Yorku. In tudi ta njegov prispevek so v tujini znali ceniti,« je poudaril prof. dr. Cizelj.
Morda je prav, so še dejali na IJS, da omenimo naslednjo misel prof. dr. Boruta Mavka: »Če sem se v teh petdesetih letih v jedrski stroki kaj naučil, je to, da jedrska stroka rabi vsestranske kadre, etičnost in vrhunsko znanje. S kadri jedrska stroka stoji ali pade.« Sicer pa so sodelavci z IJS prof. dr. Mavku ob podelitvi priznanja zaslužni znanstvenik iskreno čestitali in mu zaželeli še veliko osebnih in strokovnih uspehov.
Miro Jakomin
O Odseku za reaktorsko tehniko tudi na: http://www.youtube.com/watch?v=qFm-5JiPA6Y