Junija so vsi večji proizvodni objekti obratovali s polno močjo, kar se je poznalo tudi v proizvodnih rezultatih. Letošnje s padavinami bogato leto je naklonjeno proizvodnji hidroelektrarn, ki so junija v omrežje oddale 427 milijonov kilovatnih ur električne energije in tako lanske primerjalne rezultate presegle za dobrih 52 odstotkov. Boljše proizvodne rezultate kot lani v tem času so dosegli tudi v termoelektrarni Šoštanj, ki je šesti letošnji mesec v omrežje oddala 280,8 milijona kilovatnih ur ali za 13,4 odstotka več kot junija lani. Zanesljivost obratovanja pa je z oddanimi 495,4 milijona kilovatnih ur potrdila tudi Nuklearna elektrarna Krško, ki je tako lanske junijske rezultate presegla za 2,9 odstotka. Iz domačih elektrarn je bilo tako junija v prenosno omrežje prevzetih milijardo 201,6 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 18 odstotkov več kot v tem času lani in tudi za dober odstotek nad prvotno planiranimi količinami. Iz sosednjih elektroenergetskih sistemov smo junija prevzeli 459,4 milijona kilovatnih ur oziroma dobrih 60 odstotkov lanskih količin, na tuje pa je romalo822,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 8 odstotkov več kot junija lani.
In kaj kažejo podatki za prvo letošnje polletje? V prvih šestih letošnjih mesecih je bilo v prenosno omrežje oddanih 6 milijard 370,7 milijona kilovatnih ur električne energije ali za 2,2 odstotka več kot v tem obdobju lani. Termoelektrarne so k temu rezultatu prispevale milijardo 262,9 milijona kilovatnih ur (za skoraj 30 odstotkov manj), jedrska elektrarna v Krškem 3 milijarde 20,5 milijona kilovatnih ur (za 1,7 odstotka več) in hidroelektrarne dve milijardi 87,3 milijona kilovatnih ur (za dobrih 42 odstotkov več). Iz tujine smo v navedenem obdobju uvozili 4 milijarde 668,8 milijona kilovatnih ur (za 2,2 odstotka manj kot lani), v sosednje elektroenergetske sisteme pa oddali 5 milijard 130,7 milijona kilovatnih ur električne energije (za 15,3 odstotka več kot lani).