Proizvodnja hidroelektrarn na začetku leta za tretjino boljša od lanske

Hidrologija na začetku leta gre močno v prid proizvodnji hidroelektrarn, ki so od začetka leta do konca aprila v prenosno omrežje oddale že milijardo 483.9 milijona kilovatnih ur električne energije ali za 33,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in tudi za dobrih 18 odstotkov več, kot je bilo sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco. Procentualno se je proizvodnja v primerjavi z lani najbolj povečala v hidroelektrarnah na Zgornji in Spodnji Savi, ki so skupaj zagotovile 342,3 milijona kilovatnih ur oziroma za 61 odstotkov več kot lani. Največji proizvajalec elektrike iz obnovljivih virov sicer še naprej ostajajo Dravske elektrarne Maribor, ki so v navedenem obdobju prispevale kar 889,6 milijona kilovatnih ur električne energije (28-odstotn rast), z oddanimi 252 kilovatnimi urami pa so se dobro odrezale tudi Soške elektrarne (22,1-odstotna rast).
Pomemben delež k pokrivanju potreb po električni energiji je v prvih štirih letošnjih mesecih prispevala tudi termoelektrarna Šoštanj, ki je v prenosno omrežje oddala milijardo 220,1 milijona kilovatnih ur in tako lanske primerjalne rezultate presegla za skoraj 40 odstotkov. Nepogrešljiv pa je bil tudi delež nuklearne elektrarne Krško, ki je aprila sicer šla v redni remont, a v prvih treh mesecih v omrežje oddala že milijardo 494,2 milijona kilovatnih ur električne energije. Med večjimi proizvajalci gre omeniti še ljubljansko TE-TOL, ki je  v navedenem obdobju proizvedla 123,5 milijona kilovatnih ur in s tem lanske primerjalne rezultate presegla za 7 odstotkov.
Dinamičnejše od lanskega je bilo tudi dogajanje na mejah, pri čemer smo iz sosednjih elektroenergetskih sistemov v prvih štirih letošnjih mesecih uvozili  dve milijardi 988,6 milijona kilovatnih ur (2,2-odstotna rast), na tuje pa poslali dve milijardi 886 milijona kilovatnih ur (9,9-odstotna rast).