Kot navajajo v Eurostatu, se je proizvodnja in poraba premoga lani v primerjavi z leti 2019 in 2020 spet zvišala, pri čemer pa je treba upoštevati, da sta bili navedeni leti zaradi pandemije netipični. Tako so bile lanske proizvedene količine premoga še vedno pod ravnijo izpred pandemičnih časov, pri čemer je postopno zmanjševanje proizvodnje in rabe premoga zaznati vse od leta 1990.Tako se je poraba črnega premoga lani glede na leto 2018 zmanjšala za 27 odstotkov, poraba rjavega oziroma lignita pa za 25,5 odstotka. Še večji padec pa je zaznati glede na leto 1990, saj se je poraba črnega premoga zmanjšala za dobre tri četrtine, poraba rjavega premoga in lignita pa za 60 odstotkov. Lani je bilo v EU sicer nakopano 57 milijonov ton črnega premoga oziroma kar za 79 odstotkov manj kot leta 1990, občutno pa se je zmanjšalo tudi število držav proizvajalk premoga, in sicer iz 13 v letu 1990 na samo dve v letu 2021, pri čemer ostaja glavna proizvajalka Poljska z kar 96-odstotnim deležem.
Podobna razmerja veljajo tudi za porabo, ki se prav tako znižuje vse od leta 1990 dalje. Lani je bilo tako v EU porabljeno 160 milijonov ton črnega premoga ali za 59 odstotkov manj kot leta 1990, poglavitni razlogi pa so opuščanje rabe premoga za proizvodnjo električne energije, pa tudi za potrebe jeklarske in železarske industrije. Zaradi razkoraka med proizvodnjo in porabo je EU sicer zadnje desetletje približno 50 odstotkov črnega premoga morala uvažati, pri čemer se je v zadnjih letih še zlasti povečeval uvoz iz Rusije. Tako je po zadnjih uradnih podatkih iz leta 2020 ruski delež pri uvozu črnega premoga v EU znašal 56 odstotkov, iz ZDA 17 odstotkov in iz Avstralije 15 odstotkov.
Na drugi strani pa je EU skoraj samozadostna kar se tiče porabe rjavega premoga oziroma lignita. Tako je bilo lani v EU porabljenih 277 milijonov ton tega energenta, večinoma pa je bil porabljen za proizvodnjo električne energije. Kar 97 odstotkov tega premoga je bilo porabljenih v šestih državah članicah, največ v Nemčiji (46-odstotni delež), na Poljskem (19-odstotni delež), na Češkem (11-odstotni delež), v Bolgariji (10-odstotni delež) in v Grčiji (5-odstotni delež).