MOPE projekt izvaja v sodelovanju s 14 partnerji, ki skupaj z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbujajo izvajanje ukrepov NEPN. Izvajajo 63 aktivnosti, 15 pilotnih projektov in 14 demo projektov na šestih področjih, kot so zmanjševanje odpadne hrane, prehod v nizko ogljično družbo, trajnostna mobilnost, trajnostna raba zemljišč, trajnostna gradnja in učinkovita raba energije ter zeleno javno naročanje.
Projekt v vrednosti 27 milijonov evrov je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Državni sekretar za okolje in podnebje na MOPE Uroš Vajgl je naprej predstavil, kako se Slovenija sooča s podnebnimi spremembami in poudaril pomen skupnih naporov pri naslavljanju podnebnih sprememb in ambicioznih ciljev. Kot je dejal, so projekcije, ki jih je napovedal ARSO, vse bolj realne. Temperature rastejo, vse več je večinskih valov in suš, padavine bodo razporejene bolj neenakomerno in jih bo več pozimi, povečala pa se bo tudi pogostost ekstremnih vremenskih pojavov. Slovenija je po ocenah Evropske agencije za okolje tista evropska država, ki je do sedaj doživela največ škode zaradi podnebnih sprememb, in sicer skoraj devet tisoč evrov na prebivalca. Zato smo zavezani k ukrepanju, kar se v zadnjih dveh letih že odraža. Vzpostavili smo prvo ministrstvo za podnebne spremembe, posodabljamo NEPN, ki stopnjuje ambicije, sprejemamo podnebni zakon in poskušamo vzpostaviti sistemski pristop k prilagajanju na podnebne spremembe. Čeprav smo emisije že precej zmanjšali, pa nas čaka še veliko dela, če želimo doseči razogljičenje. Poseben pomen imajo LIFE projekti, pri katerih so slovenski partnerji zelo uspešni, saj so v zadnjih desetih letih sodeloval kar pri 93 projektih. Poudaril je, da integrirani LIFE projekti predstavljajo nek sodoben in strateško usmerjen projektni pristop k reševanju okoljskih težav in, ker trajajo daljše časovno obdobje, zagotavljajo kontinuiteta delovanja in omogočajo izpolnjevanje zadanih ciljev. Kot je poudaril, je za doseganje podnebnih ciljev potreben vključujoč in partnerski pristop.
Krzysztof Wojcik iz Evropske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje je izpostavil Slovenijo kot enega izmed uspešnih primerov pri izvajanju trajnostnih projektov v okviru programa LIFE, ki prinašajo pozitivne spremembe za družbo. Slovenija je od leta 2000 do danes pridobila sredstva za izvedbo več kot 47 projektov, usmerjenih v varovanje narave in zmanjšanje emisij. Projekt CARE4CLIMATE pa je označil kot enega najboljših primerov celostnega naslavljanja izzivov na področju trajnostne mobilnosti, energetske učinkovitosti in ozaveščanja javnosti.
Ključni cilj projekta je prehod Slovenije v nizkoogljično družbo
Karin Jurman Marn je izpostavila nekaj dejstev o projektu, ki združuje 14 projektnih partnerjev in več kot 120 ljudi, ki dela na projektu. V osmih letih so s partnerji predvideli 63 aktivnosti, in zaenkrat izvedli že več kot 110 usposabljanj za več kot 6.300 strokovnjakov, študentov in drugih deležnikov. Petnajst pilotnih in 14 demo projektov ima potencial za implementacije na sorodnih področjih, te projekte pa bodo v bodoče skupaj s primeri dobrih praks iz projekta uporabili kot osnovo za akcijske načrte. V okviru projekta bodo partnerji skupno pripravili več kot 200 raznolikih dokumentov, video vodičev in priročnikov – od vodnikov, kako organizirati trajnostne dogodke, pa vse do Strategije ogrevanja in hlajenja v Sloveniji do leta 2050. Ob tem je predstavila še nekaj dogodkov, ki so oziroma potekajo v okviru projekta CARE4CLIMATE.
Okoljski ekonomist dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je izpostavil napredek Slovenije na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah, kjer so tudi sami zelo aktivni. Tako so že pred leti predstavili razstavo Na vroči strani Alp, ki predstavlja posledice neukrepanja zaradi podnebnih sprememb ter prenovili in nadgradili kalkulator ogljičnega odtisa, s katerim si lahko uporabniki izračunajo vpliv svojih dejavnosti na podnebne spremembe in prepoznajo možnosti za njegovo zmanjšanje. Posebnost njihovega kalkulatorja je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, upošteva tudi sistemske emisije, ki jih ne morejo zmanjšati posamezniki, temveč državni in občinski politiki, podjetja ter druge institucije in organizacije. Izpostavil je tudi platformo Dovolj za vse, kjer so predstavljeni primeri dobrih praks skupnosti za zmanjšanje emisij na različnih področjih. Platforma, kjer tesno sodelujejo z društvom Focus, nudi prostor, kjer so predstavljeni primeri iz lokalnega okolja, ki dokazujejo, da se s skupnimi močmi da doseči velike spremembe.
Svetlo točko projekta predstavljajo tudi številne akcije ozaveščanja na področju trajnostne mobilnosti, ki jih je predstavil direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin. Kot je poudaril najprej, da slovenski promet kaže precej slabo sliko. Imamo izrazito neuravnotežen prometni sistem, kar pomeni veliko odvisnost od avtomobila. Promet je tudi največji končni porabnik energije in povzroči največ emisij. Prav tako pa je osebni promet velik strošek za gospodinjstva. Promocijske akcije, ki jih izvajajo, temeljijo na izsledkih raziskave Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo? Ti kažejo, da se prebivalci slovenskih mest vedno pogosteje odločajo za trajnostne načine prevoza, vendar pa je za resnično spremembo potrebno še dodatno vlaganje v infrastrukturne izboljšave, ki bodo hojo in kolesarjenje naredile varnejša in bolj privlačna. Predstavil je kampanje, ki spodbujajo kolesarjenje in pešačenje na kratkih razdaljah, to so Šolska ulica, Odprta ulica, Za manj kot 2 je avto doma, Polni zagona. V okviru projekta pa nudijo tudi komunikacijsko podporo občinam, ki se odločajo za restriktivne ukrepe na področju prometne ureditve. Za komunikacijsko podporo lahko zaprosi katerakoli občina, letos pa so izbrali občino Trbovlje, kjer so hitrost na večjem delu cest omejili na 30 kilometrov na uro.
Nataša Kebe iz MOPE je ob koncu predstavila še najbolj sveže aktivnosti ministrstva na področju zmanjševanja odpadne hrane. Poudarila je, da zavržena hrana ni le moralna težava, ampak tudi velik vir emisij, ki dodatno obremenjujejo okolje. Podatki kažejo, da v gospodinjstvih letno zavržemo kar 30 odstotkov vse pridelane hrane, zato je njihov cilj zmanjšati to količine odpadne hrane. Poleg tega pa izvajajo aktivnosti po celotni prehranski verigi – od pridelave, distribucije in trgovine, gostinstva in gospodinjstev. Opozorila je na pomen analize vzrokov za nastanek odpadkov v vseh posameznih fazah ter izpostavila sortirno analizo bioloških odpadkov, s katero v Mariboru začnejo v 12. novembra.
Za lažje razumevanje razmerja med živili, ki jih v Sloveniji največkrat zavržemo, pa bodo na ministrstvu letos ponovili vodenje enotedenskega dnevnika o odpadni hrani. K izpolnjevanju le-teh bodo ponovno vsa slovenska gospodinjstva povabili prav tako novembra. Skupaj z Ekošolo bodo organizirali tudi nagradni natečaj: Stran pa ne bomo metal’! To je tekmovanje za najboljši predlog kampanje za zmanjšanje količin odpadne hrane, h kateremu so vabljeni učenci vseh osnovnih šol, tudi če te niso vključene v program Ekošola.
Kot pomemben steber projekta je tudi zeleno javno naročanje, v okviru katerega strokovnjaki z MOPE povsod po Sloveniji na željo naročnikov organizirajo brezplačna usposabljanja na temo zelenega javnega naročanja. Njihovo delo pa ima že zelo oprijemljive učinke.