Projekt GEN-I Sonce dobil še finančno podlago

Družba GEN-I Sonce, hčerinska družba v 100-odstotni lasti Skupine GEN-I, je skupaj s SID banko in NKBM izdala prvo zeleno obveznico pri nas v višini 14 milijonov evrov, z zapadlostjo leta 2024. Sredstva, pridobljena s strani investitorjev, SID banke in Nove KBM bodo porabljena izključno za namen financiranja zelene energije oziroma v prvi fazi izgradnje ter pospeševanja gradnje mikro sončnih elektrarn. 

Kot je uvodoma izpostavil predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob, je njihova družba pred dobrimi tremi meseci javnosti predstavila novo storitev GEN-I Sonce, ki gospodinjstvom in malim podjetnikom v Sloveniji poenostavlja odločitev za samooskrbo z električno energijo, pridobljeno iz Sonca. GEN-I je z omenjenim projektom kot prvi dobavitelj energije v regiji vstopil na trg samooskrbe in odjemalcem omogoča tudi izgradnjo mikro sončnih elektrarn na ključ, pri čemer se je za izvedbo povezal izključno s slovenskimi proizvajalci, raziskovalci in montažerji, to prva fazo projekta pa danes nadgradil tudi z vključitvijo dveh finančnih ustanov, in sicer SID banke in NKBM ter tako sklenil celovito storitev v obliki novega poslovnega modela. 

Ob tem je poudaril, da gre za ključen trenutek, s katerim naj bi projektu GEN-I Sonce dali dodaten pospešek, saj je bilo eno ključnih vprašanj potencialnih zainteresiranih za gradnjo tudi možnost sofinanciranja. Dr. Golob je dejal, da je vključitev dveh uglednih finančnih ustanov dokaz, da je v primerih, ko gre za sodobne tehnologije in ustrezen poslovni model, mogoče najti tudi poslovne partnerje ter tudi, da za zeleni preboj na področju energetike v Sloveniji ne potrebujemo subvencij in obremenjevanja drugih plačnikov električne energije. 

Z izdajo obveznic dobili nov finančni instrument 

»Zelena obveznica je v Sloveniji povsem nov finančni inštrument, ki smo ga razvili v banki SID. Zelo nas veseli, da smo skupaj z GEN-I Sonce in Novo KBM uspeli razmeroma hitro uresničiti ta inovativen projekt. Z vidika investiranja v zeleno energijo in krožno gospodarstvo sta namreč investicija v zeleno obveznico in prenos znanja s tega področja za banko SID zelo pomembna. Zelena obveznica ima poleg elementov projektne obveznice s finančnimi zavezami  tudi ekološke zaveze, namenjena pa je zbiranju denarnih sredstev za nove ali obstoječe ekološko-trajnostne projekte, pri čemer si v banki SID želimo, da bi takšnih bilo v prihodnje še več. S to prvo izdajo zelene obveznice utiramo pot tudi prihodnjim izdajam na slovenskem trgu in povečanju investicij na tem področju,« je o pomembnosti zelene obveznice dejal mag. Sibil Svilan, predsednik uprave banke SID. 

Drugače pa po njegovih besedah ta finančni instrument v tujini uporabljajo že več kot petnajst let, zanj pa se na letni ravni namenja od 90 do 100 milijard evrov. Vodilna država pri izdajanju namenskih zelenih obveznic je Kitajska, sledita ji EU in ZDA, vse bolj pa se tovrsten način financiranja ekoloških projektov uporablja tudi v razvijajočih se državah, kjer je na tem področju tudi že veliko dobrih projektov. Mag. Svilan je ob tem izpostavil, da je dobra praksa, ki so jo vzpostavili z izdajo obveznic v sodelovanju z GEN-I in NKMB, spodbuda za nadaljevanje financiranja ne samo obnovljivih virov, ampak tudi drugih ekoloških projektov. Gre namreč za stroškovno donosno sprejemljivo obliko naložbe in finančni instrument, ki omogoča izvedbo zanimivih projektov brez državnih subvencij, pri čemer je obrestna mera primerljiva podobnim posojilom in se oblikuje na trgu.  

»V tem projektu sodelujemo, ker z naložbo v zeleno obveznico med prvimi bankami sooblikujemo nov finančni model investiranja v Sloveniji, ki ima širši in koristen družbeni vpliv. To sovpada tudi z našo novo poslovno strategijo, v kateri imata krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj pomembno vlogo,« pa je o razlogih za vstop v ta projekt povedal podpredsednik uprave Nove KBM Robert Senica.

Zanimanje za projekt GEN-I Sonce preseglo vsa pričakovanja 

Družbi GEN-I Sonce je v dobrih dveh mesecih od predstavitve projekta zanimanje za postavitev domače sončne elektrarne izkazalo že več kot 2300 potencialnih investitorjev, kar dejansko že presega celoletne projekcije. Trenutno poteka pospešeno izvajanje ogledov prijavljenih objektov na terenu, ki  dosega v povprečju 12 ogledov na dan ter pospešeno pripravljanje dokumentacije. Sama montaža mikro sončnih elektrarn naj bi se po besedah dr. Goloba nadaljevala predvidoma v aprilu, v skladu s pričakovano skorajšnjo objavo razpisa EKO Sklada za subvencioniranje izgradnje sončnih elektrarn za samooskrbo. 

Ob predstavitvi dokumentacije v GEN-I Sonce investitorjem predstavijo tudi možnost financiranja, ki poteka na dva načina – z obročnim odplačevanjem na sedem let ali s pomočjo posojila s fiksno obrestno mero na dvajset let. Po ocenah naj bi sredstva iz naslova izdaje zelenih obveznic zadoščala za tri leta, čeprav povpraševanje že presega dejanske zmogljivosti družbe GEN-I Sonce. Do konca tega leta sicer želijo postaviti 500 mikro sončnih elektrarn oziroma naj bi jih v prvem letu postavljali po pet na dan, v tretjem letu pa že dvajset na dan. 

Dr. Golob je ob tem še omenil, da si prizadevajo tudi za ustrezno spremembo energetske zakonodaje v smeri, da bi bila postavitev elektrarn omogočena tudi stanovalcem iz več stanovanjskih objektov oziroma, da se njihov status izenači s tistim, ki ga imajo lastniki zasebnih hiš. Tako naj bi tudi stanovalci večstanovanjskih hiš preko energetskih zadrug prišli do možnosti investicij v lastno elektrarno, kar veljavna zakonodaja sicer ne omogoča. 

Sprememba zakona v tej smeri, kar naj bi se zgodilo še letos, bo, kot je dejal dr. Golob, tudi pokazatelj dejanskega odnosa vlade oziroma pristojnega ministrstva do zelenih tehnologij.