Največ razprave na včerajšnjem osrednjem omizju o konkretnih korakih k uresničevanju strategije o pametnih omrežjih se je vrtelo prav okrog tega projekta.
Kot je dejal Uroš Salobir iz družbe ELES, ki je vlogo koordinatorja projekta prevzela konec lanskega leta, gredo priprave na projekt h koncu. Projekt naj bi bil končan v treh letih, njegova vrednost pa je ocenjena na več kot 30 milijonov evrov. Ob tem je poudaril, da bo pri njegovi izvedbi potrebnih veliko virov in ljudi ter dobro partnersko sodelovanje, ki je že sedaj na zavidljivi ravni. Prav tako gre za velik organizacijski izziv. Da bo projekt lažje in hitreje stekel, so ga razdelili v več faz. Predvsem zato, ker japonskih partnerjev ne smemo več pustiti čakati, za kar se ELES močno zavzema. Podporo pri čim prejšnjem začetku, ki je načrtovan v sredini letošnjega leta ali najkasneje v septembru, pa ima tudi s strani Ministrstva za infrastrukturo, kar je potrdil predstavnik ministrstva Jože Dimnik.
Je pa Uroš Salobir opozoril, da ne smemo vsega staviti le na en projekt. Res, da je ta največji, a kljub temu se odvija še vrsta manjših projektov na področju pametnih omrežij, ki predstavljajo filter za ideje, saj se prav tu pokaže razkorak med željami in dejstvi, kar je zelo pomembno pred uvedbo masovne izvedbe. Predstavlja pa NEDO velik korak najprej od obstoječe prakse. Od njega pa si obetajo tudi model, po katerem bomo razvite tehnologije znali tržiti, saj nam to trenutno ne gre prav dobro od rok.
Pomanjkanje denarja vedno prisotno
Od projekta NEDO si lahko veliko obetajo tudi slovenska industrija in distributerji. Tako partnerje, kot poligon za svoje izdelke in storitve ter dostop do tujih trgov.
Je pa v imenu GIZ distribucije Bojan Luskovec ob tem opozoril na pomanjkanje sredstev za naložbe in (ne)zrelost odjemalcev za napredne storitve. Kljub temu pa po njegovih besedah distributerji uspešno krmarijo med vsemi dejavniki. Kot je dejal, je pomanjkanje sredstev vedno prisotno, zato prihaja do razkoraka med načrti in realizacijo. Kljub temu pa so slovenske distribucije po kakovosti omrežja v zgornji polovici evropskih držav. Se pa da biti še boljši, zato je treba imeti vizijo in skupaj z agencijo za energijo čim bolj slediti ciljem in potrebam.
Jože Dimnik je poudaril, da je vlada le nakazala smer in pričakovanja na področju pametnih omrežij, ni pa ona tista, ki zagotavlja sredstva za projekte. Ta naloga je na strani izvajalca projekta in Agencije za energijo. Duška Godina iz Agencije za energijo je poudarila, da se dobro zavedajo svoje vloge pri zagotavljanju sredstev za projekte in izpostavila, da jim je to do sedaj uspevalo v skladu z načrti. Boris Žitnik iz EIMV pa je izpostavil, da je elektroenergetski sistem trenutno stabilen, vendar bi se brez novih vlaganj lahko pojavile težave.
Sogovorniki so izpostavili tudi vlogo odjemalcev in se strinjali, da bi ti morali biti aktivnejši. Ker se to ne bo zgodilo samo po sebi, mora tu nastopiti agencija za energijo in narediti več na ozaveščanju prebivalcev. Samo z motiviranimi odjemalci bodo pametna omrežja dobila pravi pomen. Uroš Salobir je ob tem povedal, da je bistven pravi poslovni model, saj boš s pravo idejo prišel do pravega odjemalca. Tako projekti sami vzpostavijo dovolj spodbude pri odjemalcih, temu pa mora slediti še zakonodaja.
Električna vozila so že med nami, zato bi bilo smiselno razmišljati tudi o demonstracijskih projektih na tem področju. Predvsem zato, da se izognemo napaki, ki smo jo storili pri fotovoltaiki. Kot je dejal Igor Papič iz Tehnološke platforme za pametna omrežja, elektroenergetski sistem in s tem infrastruktura nista ovira za elektromobilnost. Treba je le spremljati, kaj se dogaja. Če se bo kar naenkrat pojavilo ogromno vozil, pa se lahko pojavijo težave. V to smer so razmišljali tudi na Elesu in morali raziskati vpliv električnih vozil na elektroenergetski sistem, da bi tako dobili tehnične rešitve.
Razpravo so sogovorniki sklenili z ugotovitvijo, da je v Sloveniji dovolj znanja in inovativnosti, manjka nam le nekoliko več organiziranosti. Predvsem imamo težavo inovativnost pretvoriti v izdelke in jih plasirati na trg. Poiskati moramo nišna področja in narediti vse, da bomo tam uspešni.
Fotografije Brane Janjić