Izpostavljeno

Projekt NEDO prešel v zaključno fazo

Sodelovanje med Japonsko in Slovenijo na področju gospodarskega razvoja in zelene preobrazbe je obrodilo vrhunske sadove.

Veliko veselja je bilo čutiti na slavnostnem dogodku, ki je danes potekal na daljavo med Ljubljano in Tokijem. Obeležil je vključitev baterijskih hranilnikov v Idriji in Ljubljani, s čimer je projekt NEDO, v katerega je vključena družba ELES, prešel v zaključno fazo. Medtem, ko je bila prva faza projekta NEDO usmerjena v pametna omrežja na infrastrukturi družbe ELES in distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor, se druga osredotoča na pametna mesta in pametne skupnosti.

Razvoj naprednih rešitev je bil v tej fazi projekta osredotočen na učinkovito rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hranilnikov. Aktivnosti so tokrat intenzivno potekale v sodelovanju z družbama Elektro Ljubljana in Elektro Primorska, saj so bili baterijski hranilniki vgrajeni na območju Ljubljane in Idrije. Baterijski hranilnik v Ljubljani je vgradilo podjetje Riko, baterijski hranilnik v Idriji pa podjetje Kolektor Sisteh. Družba ELES jih bo uporabljala za sistemske storitve, v primeru izrednih razmer pa bodo omogočali tudi napajanje kritičnih uporabnikov. V Ljubljani želi ELES s hranilnikom vzpostaviti tudi zelo kompleksno rešitev odpravljanja težav z upadi napetosti industrijskega odjemalca Aquafil, ki podpira uvajanje naprednih rešitev. 

Ljubljanskega dela dogodka so se udeležili  minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič, direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar, veleposlanik Japonske v Sloveniji njegova ekscelenca Hiromichi Matsushima, predsednik japonske agencije NEDO Hiroaki Ishizuka in podpredsednik podjetja Hitachi Katsuya Nagano.

Pred uradnim dogodkom so se zbrali v stičišču Wattori, kjer so se pogovorili o pomembnosti projekta in si na lastne oči  ogledali tudi baterijski hranilnik. Od danes dalje se torej lahko pohvalimo z novim demonstracijskim stičiščem za pametna omrežja, ki je namenjeno predstavitvi rezultatov mednarodnega projekta NEDO in  drugih dosežkov družbe ELES na področju pametnih omrežij, nahaja pa se na lokacij, kjer je vgrajen ljubljanski baterijski hranilnik.

 

Na slavnostnem delu dogodka je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek poudaril, da je projekt NEDO primer vrhunskega sodelovanja med Japonsko in Slovenijo na področju gospodarskega razvoja in zelene preobrazbe. Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar pa je v nagovoru povedal, da je uspešno izpeljan projekt NEDO odlična osnova za nadaljevanje sodelovanja z Japonsko na področju energetike. Kot je dejal, so se z agencijo NEDO v preteklih petih letih zbližali in ustvarili reference ter rezultate, kot jih ima malokdo v Evropi. Projekt NEDO je prejel tudi prestižno prvo nagrado združenja ISGAN, drugo nagrado pa projekt FutureFlow. ELES je pred kratkim prijavil tudi nov projket GreenSwitch in dobil obvestilo, da je podobno, kot pri projekti SINCRO.GRID, znova pripravil najbolje ocenjeni projekt v panogi.

 

Za vključitev v projekt NEDO se je družba ELES odločila pred slabimi šestimi leti in zagotovila izvedbo projekta. Izvedba demonstracijskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti pomeni nadgradnjo sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji ter sodelovanja med Javno agencijo za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija), Organizacijo za razvoj novih oblik energije in industrijske tehnologije Japonske (NEDO) in sistemskim operaterjem prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES, ki je tudi koordinator projekta. Vrednost projekta je 37 milijonov evrov, od tega vrednost aktivnosti družbe ELES znaša 17 milijonov evrov.

Dogodek se je zaključil s pomenljivim japonskim običajem imenovanem Kagami biraki, ki je tradicionalen način praznovanja prehoda v novo življenje, v našem primeru oživitve druge faze projekta NEDO. Gre za sod njihovega tradicionalnega vina imenovanega sake, na katerega se s skupnimi močmi simbolično udari z lesenimi kladivi.

 

Mare Bačnar
O avtorju