Namestnik vodje enote odgovorne za raziskave, inovacije, konkurenčnost in digitalizacijo v generalnem direktoratu za energetiko Mark Van Stiphout je v uvodnem nagovoru poudaril, da se je v zadnjih 12 letih izkazalo, da je možno vključevanje vedno večjega deleža OVE in zagotavljanja zadostnih virov fleksibilnosti sistema. Dodal je, da so rezultati tovrstnih projektov zelo pomembni in čestital ekipi za doseženo, hkrati pa pozval, da je rezultate sedaj treba prenesti v prakso.
Direktor za raziskave in razvoj v RTE Gabriel Bareauxa je dejal, da je projekt OSMOSE glede na število sodelujočih partnerjev z različnih področij – od sistemskih operaterjev, proizvajalcev električne energije, raziskovalnih ustanov in podjetij – in dodeljenih sredstev s strani Evropske komisije resnično odličen projekt. Poudaril je, da morajo sistemski operaterji v Evropi namenjati še več časa in sredstev raziskavam in razvoju, če želimo doseči cilje zelenega prehoda, ki jih je zastavila Evropska komisija. Zaključil pa je z mislijo, da so raziskave in razvoj naša najboljša možnost za dosego znanstvenega, okoljskega, ekonomskega in družbenega napredka.
Sledile so predstavitve rezultatov posameznih delovnih sklopov. Predstavnika TU Berlin in RTE sta predstavila optimalno kombinacijo virov fleksibilnosti v dolgoročnih scenarijih, predstavnika RTE in UDE pa analize in modeliranje oblikovanja trga fleksibilnosti. V nadaljevanju so sledile predstavitve rezultatov demonstracije fleksibilnosti iz baterijskih hranilnikov in razsmernikov električne energije. Partnerji so predstavili inovativno hibridno napravo za nudenje fleksibilnosti z mnogimi funkcijami, ki lahko zagotavljajo številne storitve za zanesljivo obratovanje omrežja.
V popoldanskem delu konference so se osredotočili na predstavitev dosežkov na področju demonstracije delovanja OVE, industrijskih bremen in optimizacije fleksibilnosti prenosnega elektroenergetskega omrežja. Pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v Elesu Gorazd Ažman je predstavil rezultate dela partnerjev iz Slovenije, Francije, Italije in Srbije v okviru delovnega sklopa 6, katerega koordinator je bila družba Eles. Po njegovih besedah je največji dosežek delovnega sklopa 6 delujoča napredna optimizacijska platforma vgrajena v IT okolje prenosnega operaterja. Pri tej optimizaciji se hkrati upošteva trenutno stanje v omrežju in sposobnost proizvodnih enot, da ponudijo dodatno fleksibilnost. Tako lahko bolje napovemo bodoča stanja v omrežju in ob upoštevanju načela mejnih cen aktiviramo najustreznejše ponudbe. To omogoča izmenjavo prožnosti v 15-minutnih časovnih okvirih in nemoteno vključevanje OVE v omrežje. Kot je pojasnil, so demonstracijo izvajali na pogosto prezasedeni meji med Italijo in Slovenijo, tik pred dobavo. Opravljeno delo predstavlja inovativne rešitve prihodnosti za vključevanje velikega števila OVE v omrežje in oblikovanje novih tržnih produktov za trgovanje znotraj dneva.
Koordinatorka projekta OSMOSE Nathalie Grisey je ob zaključku predstavitev rezultatov dela projektnih partnerjev povzela ključne dosežke projekta in izpostavila, da so bile v okviru projekta razvite nove metodologije in orodja, ki bolje upoštevajo znatno povečanje deleža OVE v omrežju, veččasovno naravo fleksibilnosti, čezsektorsko povezovanje ter vpliv napak pri napovedovanju proizvodnje električne energije iz OVE in obremenitev na delovanje elektroenergetskega sistema.
OSMOSE je štiriletni mednarodni raziskovalni projekt, v katerem je sodelovalo 33 partnerjev iz devetih evropskih držav. Šest sistemskih operaterjev prenosnega omrežja in 11 raziskovalnih institucij skupaj s 16 predstavniki industrije (proizvajalci opreme in ponudniki rešitev) ter tržnimi udeleženci (proizvajalci električne energije, podjetja za energetske storitve) je bilo osredotočeno na prepoznavanje in razvoj novih virov fleksibilnosti, ki je ključna za uspešno energetsko tranzicijo in prehod na visok delež proizvodnje električne energije iz OVE. V okviru projekta so partnerji iskali sinergije med potrebami po virih fleksibilnosti in viri fleksibilnosti na način, da se zagotovi več storitev iz enega vira fleksibilnost ali pa vzpostavi hibridne rešitve, kar bo privedlo do stroškovno učinkovitega elektroenergetskega sistema. Projekt je sofinancirala Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020. Celotna vrednost projekta pa je sicer znašala 21,8 milijona evrov. V okviru projekta so sistemski operaterji (RTE, REE, TERNA in ELES) izvedli štiri demonstracije z namenom povečanja tehnološko-ekonomskega potenciala številnih rešitev in virov fleksibilnosti. Demonstracije so zajemale več aplikacij, in sicer: sinhronizacijo velikih energetskih sistemov z večnamenskim hibridnim hranilnikom električne energije; več storitev, ki se zagotovijo z usklajenim nadzorom različnih hranilnikov in naprav FACTS; več storitev, ki se zagotovijo z omrežnimi napravami, upravljanjem odjema in proizvodnjo iz OVE koordinirano s pametnim sistemom upravljanja; čezmejna sodelovanje pri izmenjavi virov fleksibilnosti med energetskimi trgi blizu realnega časa.
Demonstracije so bile podprte in izvedene skladno z raziskavami in simulacijami, katerih namen je napovedati optimalno strukturo virov fleksibilnosti v različnih dolgoročnih energetskih scenarijih (2030 in 2050) ter oblikovati priporočila za izboljšave obstoječih tržnih mehanizmov in regulativnih okvirov, kar bo omogočilo zanesljiv in trajnosten razvoj virov fleksibilnosti s strani tržnih akterjev v sodelovanju z reguliranimi podjetji.
V okviru projekta se je obravnavalo interoperabilnost in spodbujalo sodelovanje med sistemski operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja. S tem bo lažje zagotoviti tako razširitev, kot širitev uporabe različnih rešitev za zagotavljanje fleksibilnosti. Prav tako so potekale aktivnosti za pripravo strategije izkoriščanja in razširjanja rezultatov projekta z naslavljanjem vseh deležnikov elektroenergetskega sistema.