Projekt TEŠ 6 se je znašel na kritični točki, saj se je odločitev o nadaljevanju postopka sprejemanja Zakona o poroštvu premaknila na področje politike, so sporočili iz Holdinga slovenskih elektrarn in Termoelektrarne Šoštanj.
Kot so zapisali, so v zadnjih dveh letih storili vse, kar je bilo možno, da bi bil projekt bloka 6 obvladan in transparenten. 18. maja letos so pristojnima ministroma in predsedniku Odbora za finance in monetarno politiko državnega zbora poslali tudi dokument, s katerim pojasnjujejo in dokazujejo izvajanje sklepov vlade z dne 23. februarja 2012, vezanih na projekt TEŠ 6. Kljub temu je bila točka o Zakonu o poroštvu 23. maja umaknjena z dnevnega reda seje odbora, v HSE in TEŠ pa vse do danes niso prejeli navodil, v kakšni obliki bi vlada želela prejeti zagotovila, vezana na gradnjo TEŠ 6, niti niso imeli možnosti načinov uresničevanja sklepov vlade osebno predstaviti. Odločitev o nadaljevanju postopka sprejemanja Zakona o poroštvu se je premaknila na področje politike, na katero pa poslovodstvi TEŠ in HSE nimata vpliva. V takšnih razmerah tudi ni mogoče sprejeti kakršnekoli odločitve, saj vsaka izmed njih pomeni dodatne stroške.
Kljub temu še vedno tečejo intenzivna pogajanja z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom o možnem zamiku napovedanega suspenza s 4. junija na poznejši datum, kakor tudi o znižanju stroškov montaže. V HSE in TEŠ ocenjujejo, da še vedno obstaja minimalna možnost, da bi lahko državni zbor obravnaval zakon o poroštvu na junijski seji.
V HSE in TEŠ so že pred časom pripravili oceno učinkov ne-izdaje poroštva. Prav tako so pred časom poskušali pri EIB doseči drugačno obliko poroštva (s pomočjo komercialnih bank in zavarovalnic), vendar jim je bilo to odsvetovano. Tovrstne projekte je namreč mogoče financirati le ob podpori institucionalnih bank, kot sta banki EIB in EBRD. Razloga sta dva: ročnost kreditov (do 25 let) in relativno nizka obrestna mera.
Nesprejetje Zakona o poroštvu in/ali zaustavitev projekta TEŠ 6 bi imela za TEŠ in HSE katastrofalne posledice:
- dodatne stroške v višini najmanj dveh milijard evrov v naslednjih dveh letih,
- manjšanje energetske samozadostnosti Republike Slovenije in s tem potencialno višje cene električne energije,
- problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline,
- vprašljivost nadaljnjega obstoja TEŠ in Premogovnika Velenje ter s tem nekaj tisoč delovnih mest, na dolgi rok pa tudi vprašljivost obstoja HSE.
V primeru uveljavitve suspenza se bodo v HSE sicer takoj lotili izdelave programa finančnega prestrukturiranja v skladu z veljavno zakonodajo. Že sedaj pa vedo, da bo v načrtu finančnega prestrukturiranja potrebno predvideti dokapitalizacijo obvladujoče družbe skupine HSE, ki bo omogočila tudi izvedbo finančnega prestrukturiranja v TEŠ. (vh)