Med ključne letošnje naložbene projekte štejejo v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) tiste, ki so vezani na letošnji remont, to pa so zamenjava drugega glavnega transformatorja, sprememba načina meritve temperature primarnega hladila, vgradnja pasivnega razbremenilnega filtrskega sistema zadrževalnega hrama ter vgradnja pasivnih sežignih peči za vodik.
V drugi skupini ključnih projektov, ki jih bodo izvajali v naslednjih letih, jih je Božidar Krajnc, direktor inženiringa v Nuklearni elektrarni Krško, največ naštel iz t. i. Programa nadgradnje varnosti, kjer so pomembni zlasti dodatni varnostni sistemi za zagotavljanje hlajenja sredice v reaktorju in izgorelega goriva, skladiščenega v posebnem bazenu na elektrarni. V varnostne posodobitve ter zamenjavo in nadgradnjo opreme, ki zagotavlja varno in zanesljivo obratovanje, bodo letos vložili preko 60 milijonov evrov, v redno vzdrževanje in obnovo opreme pa med 10 in 15 milijonov evrov.
Kateri so vaši ključni letošnji naložbeni projekti (nadaljevanje že začetih in novi)?
Naložbene projekte lahko razdelimo na tiste, ki so v pripravi in jih nameravamo izvesti ob naslednji redni zaustavitvi, in tiste, ki jih bomo izvajali na elektrarni v prihodnjih letih oziroma remontnih zaustavitvah. V prvi skupini so najpomembnejši: zamenjava drugega glavnega transformatorja GT2 (prvega smo zamenjali leta 2001), sprememba načina meritve temperature primarnega hladila, kjer odstranjujemo t. i. obvodne linije, v katerih smo do sedaj merili temperaturo, in prehajamo na meritev temperature neposredno v vročem in hladnem kraku primarnega hladilnega kroga, in prvi večji projekt iz Programa nadgradnje varnosti – vgradnja pasivnega razbremenilnega filtrskega sistema zadrževalnega hrama ter vgradnja pasivnih sežignih peči za vodik. Pasivni filtrski razbremenilni sistem bo zagotavljal, da tudi ob morebitni najhujši nezgodi, podobni tisti na Japonskem, ne bo prišlo do odpovedi celovitosti zadrževalnega hrama. Sistem bo pasiven, kar pomeni, da za njegovo delovanje ne bo potrebna električna energija. Če bi na primer tlak v zadrževalnem hramu naraščal in presegel določeno projektirano vrednost, bi se samodejno razbremenil skozi posebne filtre, ki bodo skoraj popolnoma preprečili izpust radioaktivnega materiala v okolje. Pasivne sežigne peči za vodik pa bodo zagotavljale, da v zadrževalnem hramu nikakor ne more priti do eksplozije vodika. Te peči imajo namreč vgrajen poseben material, na katerem se vodik in kisik povežeta v molekulo vode in nastane vodna para.
V drugi skupini projektov, ki jih bomo izvajali v naslednjih letih, jih je največ iz t. i. Programa nadgradnje varnosti, ki smo ga začeli pripravljati že ob koncu leta 2011. Program nadgradnje varnosti je povezan z odločitvijo o podaljšanju življenjske dobe elektrarne do leta 2043, začetek priprave in izvedbe pa je dodatno spodbudila jedrska nesreča na Japonskem. Uprava za jedrsko varnost nam je pripravo takega programa, ki ga je predvidela sprememba slovenske jedrske zakonodaje že v letu 2009, z odločbo naložila že v septembru 2011, podaljšanje življenjske dobe pa je nato odobrila šele junija 2012. Med naložbami v tem Programu so pomembni zlasti dodatni varnostni sistemi za zagotavljanje hlajenja sredice v reaktorju in izgorelega goriva, skladiščenega v posebnem bazenu na elektrarni. Gre za koncept varnostnih sistemov v posebej utrjenih zgradbah, ki zagotavljajo odpornost na izredne naravne dogodke, kot so poplavljanje elektrarne, izredno močni potresi, tornadi in tudi padec največjega komercialnega letala na objekt. Tako bo elektrarna zagotavljala izpolnjevanje najvišjih varnostnih standardov, dodatne varnostne rešitve pa bodo podobne tistim, ki so jih že izvedli v nekaterih državah EU (npr. Švica, Belgija).
Ali boste letos vlagali tudi v obnovljive vire energije (OVE)?
V OVE letos ne bomo vlagali, saj nam obseg ostalih naložb iz naslova zagotavljanja varnosti in razpoložljivosti elektrarne ter izpolnjevanja pogojev za podaljšanje življenjske dobe pobere vsa razpoložljiva sredstva. Je pa treba poudariti, da s tem pravzaprav vlagamo v trajnostno in s CO2 neobremenjeno energijo, ki je s tega stališča tudi zelo prijazna za okolje.
Koliko sredstev boste letos namenili za naložbe? Iz katerih virov boste zagotovili potrebna naložbena sredstva?
Letos bomo v varnostne posodobitve ter zamenjavo in nadgradnjo opreme, ki zagotavlja varno in zanesljivo obratovanje, vložili preko 60 milijonov evrov. Poleg tega bomo v redno vzdrževanje in obnovo opreme vložili med 10 in 15 milijonov evrov. Večina teh sredstev bo zagotovljena neposredno iz priznane cene električne energije (sredstva amortizacije), za manjši del pa se bomo kratkoročno zadolžili.
Koliko vam je uspelo uresničiti naložbeni načrt v minulem letu in kako vam uspeva uresničevati srednjeročni načrt naložb?
V NEK imamo petletne naložbene načrte, ki pa jih vsako leto revidiramo, tako da vključimo nove naložbe in ponovno preverimo v ta načrt že uvrščene naložbe. Izvedba posamezne naložbe je odvisna od njene prioritete. Za leto 2012 lahko rečemo, da smo ga uspešno zaključili, saj smo izpeljali vse načrtovane projekte – naj omenim zamenjavo rotorja glavnega generatorja, zamenjavo in posodobitev reaktorske glave ter pripadajoče opreme in seveda izdelavo novega tretjega varnostnega dizelskega agregata za zasilno napajanje, ki je nameščen v posebni armiranobetonski zgradbi.
S kakšnimi težavami se srečujete pri izvajanju naložb? Kje vidite razloge zanje? Kako jih rešujete?
Največje ovire oziroma izzivi, s katerimi se srečujemo pri izvedbi projektov, so vsekakor pravočasna in kvalitetna priprava projektov ter kvalitetna izvedba storitev ob izdelavi opreme in njeni vgradnji. Tu se soočamo z upadanjem zanimanja v mednarodnem prostoru za zahtevne izvedbe in izdelavo opreme za jedrsko industrijo, ki zahteva izpolnjevanje visokih zahtev standardov in zakonodaje zlasti na področju zagotavljanja kvalitete in sledljivosti materialov.
Kako na vaše projekte vpliva splošna kriza v gradbeništvu – ali je že zaznati pomanjkanje ustreznih izvajalcev?
To je vsekakor aktualno vprašanje za nas v tem trenutku, saj bomo v tem in naslednjem letu razpisovali gradbena dela za izgradnjo treh zahtevnih objektov. Tistih, ki so v preteklosti zmogli izpolnjevati stroge delovne zahteve v NEK, ni več. Je pa res, da nastajajo in rastejo nova podjetja. Upamo, da bomo v domačem prostoru uspeli prepoznati gradbena podjetja, ki bodo lahko izpolnila naše zahteve. V ta namen smo pravkar začeli s preverjanjem, ki je poleg preveritve sposobnosti izvedbe zahtevnih gradbenih projektov osredotočeno predvsem na preveritev sistema za zagotavljanje kvalitete in usposobljenosti delavcev na vseh ravneh.
Kako uspevate zagotavljati potrebne strokovne kadre za izvedbo projektov oziroma koliko lahko določena dela opravljate sami?
V NEK s pridobitvijo strokovnega in motiviranega mladega kadra danes nimamo težav. Prav tako nimamo (razen morda v gradbeništvu) težav s pridobivanjem kvalitetne domače zunanje podpore za izvedbo naložb. Hkrati pa je res, da kar precej postorimo sami oziroma s svojim kadrom. Tako smo lani od približno 35 posodobitev sami projektirali in izvedli skoraj polovico.
Vladimir Habjan