Javni mednarodni razpis za Izdelavo projektne dokumentacije za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) Vrbina v občini Krško, objavljen konec julija 2014, je bil v začetku novembra uspešno zaključen. Za posel sta se potegovala dva ponudnika, od tega ena od tujega ponudnika. ARAO je po pooblastilu in za račun naročnika - Republike Slovenije, za izvedbo del izbral najcenejšega in najugodnejšega ponudnika - družbo IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring. Vrednost izbrane ponudbe je nižja od zneska, predvidenega za ta namen v investicijskem programu in znaša 4.943.103 evrov. Dela, ki zajemajo izdelavo projektne in druge dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo objekta odlagališča NSRAO ter razvoj zabojnika za odlaganje radioaktivnih odpadkov, bodo izvajali predvidoma dve leti in pol.
Izbor projektanta je pomemben korak v napredovanju projekta. Prvi ključni mejnik je bila decembra 2009 s soglasjem lokalne skupnosti potrjena lokacija, kar ureja uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče v Vrbini v občini Krško. Ta poleg lokacije določa tudi tip odlagališča, t. j. odlaganje v pripovršinski silos. S to uredbo je ARAO zaključil od novembra 2004 trajajoči postopek izbora lokacije, v okviru katerega je potekala široka javna obravnava. Sledila je izdelava idejnega projekta za odlagališče in kasneje izboljšave projekta s tehničnega in ekonomskega vidika.
Drugi pomemben mejnik projekta je bil letošnjega julija potrjeni investicijski program, v katerem so določeni cena in predvideni roki. Stroški investicije v odlagališče v Vrbini za en silos (torej za slovensko polovico odpadkov) bodo 157,5 mio evrov po stalnih cenah. To zajema stroške do začetka obratovanja, vključno z nadomestili ter z razgradnjo in zapiranjem odlagališča. Stroški obratovanja so ocenjeni na 327 mio evrov po stalnih cenah v 40 letih obratovanja. Gradbeno dovoljenje bo predvidoma pridobljeno do 2017, gradnja pa bo potekala od leta 2017 do 2019. Pred tem bodo izvedena pripravljalna dela, pripravljena bo tudi potrebna infrastruktura. Poskusno obratovanje odlagališča je predvideno leta 2020.
V zadnjem času je aktualno vprašanje o možnostih skupne rešitve odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK z republiko Hrvaško. Meddržavna pogodba med republikama Slovenijo in Hrvaško o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo zavezuje obe državi, da se skušata dogovoriti o skupnem odlaganju radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega jedrskega goriva (IG). Če ugotovita, da to ni mogoče, pogodba predvideva tudi, da to vprašanje rešujeta ločeno. Projekt odlagališča NSRAO v Vrbini je zasnovan fazno in modularno, tako da bi bilo v primeru dogovora s Hrvaško možno zgraditi dva odlagalna silosa, ki bi zadoščala za vse NSRAO iz NEK. Investicijska vrednost tako povečanega odlagališča bi znašala 178,2 mio evrov po stalnih cenah. Vsaka država bi prispevala polovico zneska, kar bi bilo po mnenju ARAO za obe državi ceneje.
V ARAO so prepričani, da je glede na majhen obseg jedrskega programa skupna rešitev odlaganja radioaktivnih odpadkov za obe državi varnejša in cenejša možnost. O tem bi se morali začeli odgovorno dogovarjati tako na strokovni kot na odločevalski ravni. V ARAO razpolagajo z znanjem, vpeti so v mednarodno strokovno okolje, kjer s sorodnimi strokovnimi organizacijami nenehno izmenjujejo evropske in svetovne izkušnje na področju odlaganja RAO. Zato so pripravljeni slovenski državni upravi nuditi vso strokovno podporo za vodenje dialoga s Hrvaško o možnostih skupne rešitve odlaganja RAO iz NEK, so še zapisali v ARAO. (vh)