V optimističnem sončnem zelenem okolju v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju nas je organizatorka konference Mojca Černelč Koprivnikar najprej pozdravila z zanimivim stavkom, ki ga je sicer izrekel Albert Einstein: ''Problemov ni mogoče rešiti na enak način, kot so nastali.'' In določene energetske rešitve bomo ob 35 govorcih slišali na tokratni konferenci. Najprej je besedo predala mag. Tini Seršen z ministrstva za infrastrukturo, ki je poudarila, da so v času krize takšni dogodki, kot je ta, pomemben gradnik svetle energetske prihodnosti. Pomembni so inovativni pristopi, ko se soočamo z energetsko krizo, vsi se namreč zavedamo, da spremembe, ki smo jim priča v zadnjem letu vplivajo na vse nas. V nebo rastoče cene po pandemiji nas silijo v sprejemanje težkih odločitev. Poudarila je pomembnost zmanjšanja odvisnosti od fosilnih elementov, pomembna so intenzivna vlaganja v trajnostne modele prakse, torej obnovljive vire. Težki časi pa so lahko tudi velika priložnost. Na ministrstvu podpirajo vse nove tehnologije. Še posebej se bodo potrudili, da bodo s spodbujanjem inovacij omogočili uresničitev bolj ambicioznih energetskih ciljev. Pripravili so zakonodajo na področju alternativnih virov energije – tudi nove finančne spodbude bodo na voljo, potem je tu prenova načrta NEPN, maja drugo leto nastopi RepowerEU. V veliki meri se povečuje energetska ambicioznost. Evropska Unija naj bi se po novih podatkih zavezala 45 % deležu OVE do leta 2030, kar pomeni, da bodo cilji veliko bolj ambiciozni, kar pomeni veliko priložnost za Slovenijo. Naznanila je, da bo vlada namenila pomoč tudi sončni energiji in tehnologiji hranjenja energije. Je pa opozorila tudi na to, da je ''najcenejša tista energija, ki se ne porabi.'' Želi si, da z drznostjo in radikalnimi inovacijami omogočimo, da bodo naša podjetja ostala v ospredju. Slovenija naj bo prepoznana kot zelena, visoko tehnološka država s trajnostno mentaliteto.
Zakaj so inovacije ključne za Iskraemeco, je povedal Luis Goncalves, ki je kot prvi pogoj za dobro inovacijo poudaril okolje. Zelo pomembno je, da omogočimo dobro okolje za rast podjetij in s tem tudi izboljšanje ekonomske situacije v državi. Okolje mora biti tako, da lahko ustvarjamo, da smo lahko kreativni. Potrebne so tudi kvalitete zaposlenih. Motivirani ljudje so ključ do cilja: pomembna je konkurenca in želja biti kompetenten. Zelo neposredno je pripomnil, da brez inovacij sodobno podjetje ne more preživeti, te so namreč ključen gradnik uspešnosti podjetij. Povedal je, da je Evropa sicer dobro okolje za inovacije. Med najbolj inovativnimi državami na svetu so Švica, Švedska, Amerika in Britanija. Kljub temu, pa je med desetimi najbolj inovativnimi podjetji na svetu, kar sedem podjetij ameriških. Prvih pet so Apple, Alphabet, Amazon, Microsoft in Tesla. Evropejci imamo zdaj odlično priložnost, da se vrinemo med ta podjetja in sedanjo situacijo obrnemo v prid inovacij. Iskraemeco vidi tu ogromno priložnost. Zelena in digitalna transformacija je nekaj, kar nas bo popeljalo iz Slovenije v svet.
Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost pri Porsche Slovenija, kjer s projektom MOON vrhunske rešitve trajnostne e-mobilnosti v podjetju, ponujajo široko paleto e-vozil, polnilnih postaj, sončnih elektrarn, hranilnikov električne energije in energetskega upravljanja za energetsko samooskrbo, je bil kritičen. Povedal je, da je podjetjem treba predstaviti celovito rešitev za manj CO2 in nižje stroške. Gre za proizvodnjo energije, shranjevanje in upravljanje z energijo. Ključna je pripravljenost na prihodnost. Potrebna bo fleksibilnost, cene ne bodo več v eni ali dveh tarifah, ampak se bodo spreminjale skozi cel dan. Podaril je, da koncepte imamo, vemo, kaj je treba storiti, tehnični predpisi in lokalne navade pa v praksi še niso utečeni. Od konceptov idej se je treba preusmeriti na del, kjer se lahko zadeve tudi izvede. Pilotske projekte smo v Sloveniji že naredili, postavimo zdaj praktične, ki bodo funkcionirali v praksi. Srčno upa, da se bomo začeli zavedati, da je ključno reagirati hitro in pametno.
Koncepti potrebujejo čas za razvoj
Podpredsednik poslovne enote Daljinska energetika v podjetju Danfoss dr. Miha Bobič je v sklopu predstavitev inovativnih energetskih modelov in komercializacije predstavil mega trende, s poudarkom na sektorski integraciji in novih priložnosti za inoviranje. Prepričan je, da lahko sedanja energetska kriza pomeni priložnost za hitrejši zeleni prehod. Pri tem ne moremo mimo svetovnih smernic. Trenutno je glavna od teh elektrifikacija vsega, ki je pogojena s klimatskimi spremembami, te pa prisilijo ljudi, da gredo v spremembe. Prepričan je, da lahko ob sedanji krizi potrebne velike družbene spremembe dosežemo le s sodelovanjem. Za podjetja to pomeni vključenost vseh zaposlenih.
Direktor področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir je ob predstavitvi Elesovih konceptov prihodnosti (E8, Pentlja in Heat Switching) dejal, da družba aktivno dela na novih projektih, ki so usmerjeni v vertikalno integracijo, čezsektorsko sodelovanje in na horizontalno raven, z novimi elementi. Vprašal se je, kaj narediti, ko ti projekti, ki hočejo preboj v nekem segmentu, niso dovolj oziroma, ko izziv, ki ga vidijo na nekem področju, presega kakršen koli projekt, ki si ga lahko ustvarijo. Takrat je potreben koncept, kot nekaj zelo specifičnega in zelo jasnega. Koncept mora zasledovati dolgoročno strateško usmeritev in dolgoročno vizijo, s katero želimo biti dovolj konkretni, da rešimo točno določen problem. Pri dolgoročni viziji se ne smemo zadovoljiti le s scenariji in analizami, ampak moramo narediti korak naprej. Tako bomo vedeli, v katero smer moramo iti. Kot je še poudaril, si bo Eles tudi v prihodnje prizadeval iskati nove koncepte, saj je takšnih konceptov v Sloveniji treba postaviti čim več. Pri čemer pa se moramo vsi truditi za dosego dolgoročnih ciljev.
V nadaljevanju sta praktične napotke in drzne vizije mobilnosti ter fuzije predstavila mag. Janko Burgar iz podjetja Cosylab, in mag. Gorazd Lampič iz podjetja Elaphe, kjer so na osnovi znanosti poskusili preoblikovati njihovo poslovno zgodbo ter najti globalne rešitve, od katerih bodo imeli določene koristi v svoji tržni niši, ki jih bodo lahko pokazali drugim. Ob tem sta opozorila, da je za realizacijo konceptov potreben čas. Ključno pri vsem je sodelovanje s partnerji. Janko Burger je opozoril, ta se sicer fuzija razvija zelo počasi, vendar pa je razvitih že vrsta tehnologij, zato za Slovenijo to področje predstavlja veliko priložnost. Za izrabo teh priložnosti pa so za začetek potrebni motivacija, vztrajnost, ekipni duh, energija in znanje.
Boris Turha je predstavil sistem za celovito upravljanje fleksibilnosti, s katerim bodo odjemalcem, ki so priključeni na njihovo distribucijsko omrežje, še pred koncem leta omogočali sodelovanje na trgu prožnosti, hkrati pa tudi sami podali povpraševanje po fleksibilnosti v točkah omrežja, kjer jim prožnost lahko koristi. Registrirati se je potrebno na portal Moj elektro, vpisati moč prožnosti in kontaktne podatke. Ko bo objavljen razpis za iskanje prožnosti, bodo vsi, ki so registrirali prožnost in se napajajo na točkah omrežja na katerih je odprt razpis, prejeli SMS obvestilo in imeli možnost vnosa ponudbe oz. cene za katero so pripravljeni ponuditi svojo prožnost. Možno pa bo tudi izbrati agregatorja, s katerim bodo kasneje podpisali pogodbo, če bo ponudba sprejeta na razpisu. Storitev prožnosti se aktivira preko SMS ali e-pošte. Agregatorji pa bodo aktivirani preko MQ sporočil.
Mag. Igor Steiner nas je seznanil z raziskovalnimi dosežki na področju prožnosti aktivnih odjemalcev v podjetju INEA. Podjetja s sistematičnim upravljanjem energije lahko dosegajo visoke prihranke. Kako zmanjšati uporabo obnovljivih virov? Zadevo je demonstriral na praktičnih primerih in med drugim predstavil Flex offer protokol, ki temelji na ideji, da se razvije en protokol, ki bi ga vsi sistemi uporabljali in s tem zagotovili fleksibilnost.
Mag. Igor Podbelšek iz Elektroinštituta Milan Vidmar je spregovoril o potrebnih sistemskih prilagoditvah naprednega merilnega sistema NMS slovenskih elektro distribucij in udeležence seznanil s prilagoditvami NMS Slovenskih elektro distribucij in SODO, da v kar največji meri podpre zeleni energetski prehod in se prepreči nevarnosti nasedle investicije. Projekt teče formalno od leta 2016, v celoti pa naj bi bil sistem zgrajen čez 3 leta in v celoti zaključen 2025. Načrt je vseboval zajem 15 minutnih obremenilnih diagramov, inovativnih načinov obračunavanja, hitrejšo možnost menjave dobavitelja, dostop končnih uporabnikov do vseh uporabnikovih podatkov, ki se zbirajo v NMS in izvajanje naprednih storitev s strani ponudnikov na trgu, temelječih na uporabi naprednega merilnega sistema. Ključni so razpoložljivi visokokakovostni podatki.
Zeleni prehod je izvedljiv
O zelenem energetskem prehodu v luči podnebnih sprememb in novega antropocena je prof. dr. Tamara Lah Turnšek iz Nacionalnega inštituta za biologijo poudarila, da naš planet ni konstanten, ampak se spreminja. To, kako deluje naš planet smo spoznali skozi evolucijo. Antropocen se je začel že z industrijsko revolucijo, v obdobju po obnovi po drugi svetovni vojni pa smo se začeli zavedati, da s svojimi dejanji človek ogroža naravo. In danes vsak dan bolj čutimo posledice teh podnebnih sprememb. In v tej fazi antropocena stremim k temu, da bi razvoj razuma pripeljal do pospešene skrbi za planet. Zavedamo se, da je nujno, da zaviramo podnebne spremembe, če želimo preživeti, in da nas razum pripelje do rešitev, ki vodijo v sozvočje sprememb. S tem je povezan tudi nov koncept človeštva, ki naj bi bil povezan prav v prilagajanje naravi in ne obratno. Danes so namreč že prekoračene planetarne meje izpustov CO2 in drugih toksičnih plinov, najbolj pa meja z biodiverziteto, kjer smo danes že priča šestemu masovnemu izumiranju vrst. Zato je ključno, da z izkoriščanjem obnovljivih virov energije ne prizadenemo biodiverzitete. Poudarila je, da smo v zvezi z aktivnostmi pri zelenem prehodu že kar nekaj naredili. Pokazalo se je, da je zeleni prehod izvedljiv, doseči samooskrbo in upoštevati učinkovito rabo energije kot prvi nujen ukrep. Prepričana je, da pri okoljskih tehnologijah in inovacijah imamo možnosti. Okoljsko vzdržna fleksibilna energetska strategija Slovenije je tisto, k čemur vsi težimo. Potrebna je tudi nova vizija razvoja družbe ter nova razmerja v tej družbi, predvsem pa nove tehnologije, ki bodo znižale toplogredne pline in ne bodo imele ogljičnega odtisa.
V razpravi o fotovoltaiki, prožnosti in samooskrbi je Jošt Štrukelj iz podjetja SONCE energija in SunContract ocenil, da bo trenutna kriza trajala od enega do dveh let, kot najbolj perspektivno področje zelenega prehoda v času krize pa je izpostavil fotovoltaiko oziroma samooskrbo. Medtem pa je bil direktor Borzena Borut Rajer mnenja, da bo kriza daljša od dveh let, za najbolj perspektivno področje zelenega prehoda pa je ocenil prilagajanje odjema. Pri učinkovitem upravljanju z energijo po besedah mag. Boruta Rajerja stvari postajajo bolj kompleksne in vezane bolj na tehnologijo ter manj na akcije ljudi. Prilagajanje odjema je pomembno z vidika sistema, zato njegov pomen raste. Jošt Štrukelj se je v zvezi s prilagajanjem odjema osredotočil na energetsko tržnico SunContract in zbranim pojasnil, kako deluje in kaj vse omogoča. Z njo želijo uporabnikom omogočiti, da bodo tisto, kar sami proizvedejo, tudi sami porabili. Kot pa je bilo poudarjeno, se prožnost ne nanaša le na vir energije oziroma proizvodnjo električne energije, ampak tudi na odjem in hranilnike.
Na omizju o vodikovih tehnologijah kot upanju za prihodnost sta sodelovala dr. Mitja Mori z ljubljanske fakulteta za strojništvo in polkovnik Robert Šipec z ministrstva za obrambo. Ministrstvo se tu lahko pohvali z zgodbo o uspehu, saj Slovenija glede vodika na obrambnem področju vodilna v Evropi. Kot je pojasnil Robert Šipec, se je Slovenija na to področje tako zgodaj osredotočila zato, ker vodikove tehnologije zelo veliko ponujajo za obrambni sistem, obramba pa mora sodelovati pri uresničevanju okoljskih ciljev. Predstavil je vseevropski projekt RESHUB v katerem sodeluje ministrstvo. Ta projekt zagotavlja otočne zmogljivosti v podporo obrambnim zmogljivostim na ozemlju EU, v podporo zniževanju energetske odvisnosti od zunanjih virov, uporabe obnovljivih virov energije na lokacijah in infrastrukturi v lasti ministrstva, v podporo robustnosti energetske oskrbe z otočnimi viri in hrambami energije in izgradnje industrijske baze, ki temelji na obnovljivih virih ter električni in hibridni mobilnosti. Kot je dejal dr. Mitja Mori, se tudi na fakulteti že dolgo osredotočajo na vodikove tehnologije, najprej pa so bili bolj aktivni v tujini. Sicer pa tudi oni sodelujejo v projektu RESHUB.
Za ustrezne rešitve so potrebni inovativni pristopi
V nadaljevanju srečanja je potekala predstavitev kar dvanajstih projektov najboljših inovacij 2022, izmed katerih so udeleženci konference nato izbrali tri najboljše.
Tretje mesto je zasedel Tadej Demšar iz Petrola, kjer so v sklopu EU projekta NEXT-E na eno od njihovih avtocestnih prodajnih mest pilotno postavili baterijski hranilnik (210 kWh / 300 kW), ki je primarno namenjen zagotavljanju energije za dve ultra hitri (2 x 175 kW) in eno hitro polnilnico (100 kW) za električna vozila. Del energije v polnilnico se zagotovi iz omrežja, del pa iz baterijskega hranilnika. Tak način delovanja zmanjšuje stroške omrežnine za obračunsko moč za več kot 50 odstotkov. Zaradi zagotavljanja zadostne energije v hranilniku se hranilnik polni iz omrežja vedno, ko količina energije pade pod določeno mejo – cilj je, da hranilnik ohranjamo poln in je pripravljen na polnjena električnih vozil. Na bencinskem servisu deluje tudi sončna elektrarna, ki viške proizvedene energije oddaja v omrežje in posredno tudi v baterijski hranilnik.
Drugo mesto je osvojil Tadej Šinkovec iz Elektro Ljubljana s predstavitvijo o nadzoru transformatorskih postaj za potrebe obvladovanja elektroenergetske infrastrukture v distribucijskem omrežju. Te so eden ključnih elementov v distribucijskem elektroenergetskem omrežju, zaradi česar je njihov nadzor pomemben in lahko pripomore k zagotavljanju zanesljive in kakovostne oskrbe končnih uporabnikov, izboljšuje parametre obratovanja omrežja ter omogoča koordinirano vključitev novih tehnologij in storitev v distribucijski sistem. Predstavil je lastno razvita aplikativna rešitev za nadzor preobremenjenosti in napetostnih razmer transformatorjev v transformatorskih postajah na področju Elektra Ljubljana ter analizo potenciala fleksibilnosti na distribucijskem področju za zagotavljanje stabilnosti in vzdržnosti omrežja.
Prisotne pa je najbolj prepričal prispevek SIGMA WEC - Izkoriščanje energije morskih valov, avtorja Davida Volka. V podjetju Sigma energija razvijajo in komercializirajo tehnologijo Sigma WEC za pretvorbo energije morskih valov v električno energijo, da bi izkoristili vsaj majhen del tega bogatega obnovljivega vira energije. Največ vlagajo v razvoj programske opreme in komponent, testirajo majhne modele, leta 2017 pa so splavili prvi manjši prototip na morju. Po uspešnem testiranju so konec leta 2019 pridobili sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in republike Slovenije za razvoj naprave polne velikosti za Sredozemsko morje.
O pospešenem zelenem prehodu, kriznih izzivih cen in kadrov ter inovativnih rešitvah so v strateški okrogli mizi odločevalcev spregovorili mag. Jože Bajuk s Petrola, Marjan Eberlinc s Plinovodov, dr. Igor Koprivnikar z družbe Gen-I, dr. Igor Papič z Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport ter dr. Ivan Šmon z GIZ DEE in Elektra Gorenjska, ki je povedal, da so distribucijska podjetja imela v preteklosti manj časa za inovacije, ker so bila tradicionalna podjetja, kjer je bila oskrba z elektriko ključna. Ko so se začele dogajati spremembe v distribuciji pa so zahtevale, da so bistveno spremenili razmišljanje. Integracija obnovljivih virov je izjemno pospešena. Skušajo slediti trendom, ki so fascinantni: imajo ogromno novih vlog za samooskrbne elektrarne: 45 odstotkov so jih že priključili, 55 pa jih je kot pravi bolj špekulativne narave. Omrežje je v situacij sprememb in izzivov, ključno je ukrepanje države z regulacijo na razmere ki se dogajajo in na trajnostne vidike. Elektro distribucija si želi, da bodo ukrepi podpirali tudi zeleni prehod, bo pa potrebno zagotoviti tudi dodatne vire za prehod, ki ni poceni.
Dr. Igor Papič , katerega izhodiščno delovanje je bilo področje pametnih omrežij je zelo vesel, da obstaja možnost, da bo s podobnimi projekti, kot je uspešno zaključen NEDO nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Na položaju, katerem je, je prav zaradi inovacij. Zanj je pomemben koncept prenosa znanja v prakso. Pošalil se je, da mu je všeč, da je v tej vladi več elektro energetikov: ''Včasih so nam vladniki rekli, naj nehamo s to elektrotehniko, ker ničesar ne razumejo''. Veliko se da narediti na ravni vlade z reguliranimi ukrepi, ki lahko drastično spremenijo smer. Ogromno kadrov bodo rabili tudi na področju izobraževanja. Seveda je kriza priložnost za spremembo paradigme. Do leta 2024 naj bi po pilotnih projektih v praksi zaživeli številni novi. In prav ti atraktivni projekti bodo tudi motivacija za mlajše kadre, da bodo iskali rešitve. Te nove tehnologije bodo torej pomembne za to, da se bodo za poklice v elektro energetiki odločali tudi mladi.
Marjan Eberlinc s Plinovodov je povedal, da delajo na projektih nadgradnje sistema, kar se ne sliši inovativno, ampak so pa za ustrezne rešitve potrebni inovativni pristopi. Predvsem je tu oskrba z obnovljivimi plini, ki bo omogočila nadaljnji razvoj zelene Slovenije. Inovacija je, kako vzpostaviti sistem, da bo deloval pod novimi pogoji - kako bodo obnovljivi plini vstopili v sistem. Dotaknil se je tudi kapica cene plina: če ne bo dinamična, zadeve ne bodo dobre. V teh kriznih časih se prikazuje vrsta priložnosti in potrebno bo biti fleksibilen in reagirati pametno ter premišljeno.
Mag. Jože Bajuk s Petrola je mnenja, da so slovenske in mednarodne razmere take, da spodbujajo inovativnost. Vedno je na krizne razmere potrebno gledati kot na priložnost za novosti. Na koncu krize bodo vpeljale določene rešitve, ki se prej niso splačale, na koncu pa jim bomo hvaležni. Če smo kje bili torej počasni v preteklosti, se dogajajo veliki premiki naprej. Ključno je zelo hitro sprejemati pametne odločitve.
Dr. Igor Koprivnikar družbo Geni opisuje kot organizacijo, prežeto s kulturo inovativnosti, na podlagi česar nadvladajo konkurente, ne samo v Sloveniji, ampak na širšem območju. Inovativne rešitve jim omogočajo konkurenčno prednost. Znašli so se v razmerah pogojenih s krizo, ko smo na 10 kratniku cene električne energije dolgoletnega povprečja. Potrebno se je znajti, zato se celo leto aktivno prilagajajo razmeram in velik izziv je med drugim tudi zagotoviti varnost 70.000 gospodinjskim odjemalcem, ki so prišli k njim kot posledica umika določenih distributerjev s trga. Ukrepe pripravlja tudi Evropa in pomembno je, kako bo ti kratkoročni ukrepi implementirani. Že res, da gredo v pravo smer, ampak ključna je po njegovih besedah implementacija. Ker so trgi med sabo integrirani, ravno cena omogoča to, da v času, ko je s pomočjo vetra in sonca proizvedeno več energije, se lahko energija prelije tja, kjer jo je proizvedeno manj. Ko so cene tako visoke kot zdaj, pa je likvidnosti energije manj. Potrebno je namreč zagotoviti kredite in električne energije v fizični obliki ne moreš v danih razmerah na hitro kupiti. Na krizo je potrebno gledati kratkoročno in kot nekaj kar bo minilo, zagotovo pa bo vse skupaj zahtevalo veliko prilagodljivosti.