Prva sanacija potekala v zelo nevarnih razmerah

Izjemno huda zimska ujma je februarja, kot je znano, prizadela tudi omrežje distribucijskih enot Nova Gorica in Tolmin. Razmere, v katerih so prve dni delovne ekipe Elektra Primorska na omrežju odpravljale posledice žledenja so bile res izjemno nevarne in zahtevne.  

Direktor sektorja za distribucijsko omrežje Elektra Primorska Radko Carli je bil vrsto dni, ko je žled povzročal hude težave na elektro omrežju, navzoč povsod tam, kjer je bilo najtežje. Ves čas je aktivno vodil in usklajeval vsa dela, naprej v okviru interventne faze sanacije distribucijskega omrežja, pozneje v okviru začasne sanacije. Darjo Dolgan, vodja nadzorništva Postojna iz distribucijske enote Sežana, pa je bil vsak dan pozno do noči na terenu tam, kjer so nameščali dieslove agregate. »Na nogah« so bili ves čas tudi delavci ostalih nadzorništev Elektra Primorska.       

Kakšne so bile razmere, v katerih so delovne ekipe v prvih dneh odpravljale posledice izjemno močnega žledenja, ki je najhuje prizadelo elektro omrežje na območju nadzorništva Postojna?

Radko Carli: »Razmere, v katerih so naše delovne ekipe sanirale poškodovano omrežje, so bile res izjemno nevarne in zahtevne. Prve dni je nenehoma žledilo, drevje se je lomilo, dostop do naših vodov je bil skoraj onemogočen. Naši delavci so pri tem tvegali poškodbe in celo svoje življenje. Zelo sem se bal, da bi se v teh razmerah lahko kaj zgodilo. Lahko bi na kakšnega delavca padla veja, lahko bi se podrlo drevo ali kaj podobnega, vendar se na srečo to ni zgodilo, imeli smo le dve manjši poškodbi. Moram reči, da je bila morala med delavci zelo visoka.«  

Kolikšno je bilo število delavcev Elektra Primorska in zunanjih izvajalcev, ki so v začetku februarja na omrežju odpravljali posledice žledenja?   

Radko Carli: »Prve dni smo na terenu angažirali 280 naših delavcev, v ozadju pa je bilo še 100 dodatnih delavcev. V torek, 4. februarja, je bilo kar 10.000 naših odjemalcev dolgotrajno brez električne energije. V tistem času smo imeli priklopljenih 120  agregatov in z njimi napajali 6.300 odjemalcev. Poleg naših 280 delavcev, kolikor jih je bilo na terenu, smo angažirali tudi podizvajalce za gradbena, elektromontažna in druga dela, in sicer Dalekovod, Elektroservise, Kaskaderja, Bavcona, Knafeljca, gradbeništvo Mrak in Lampe, pa tudi sekače in druge izvajalce. Tako je v interventni sanaciji omrežja poleg že omenjenega števila naših delavcev sodelovalo še 120 zunanjih strokovnih podizvajalcev. Pri tem so nam veliko pomoč pri čiščenju dostopov do naših tras nudili tudi Civilna zaščita, gasilci in vojska, saj so bile poti marsikje neprehodne; deloma  so nam pomagali tudi pri poseku tras.«  

Kako je na posameznih prizadetih območjih nadzorništva Postojna potekalo nameščanje agregatov na začasno sanirano nizkonapetostno omrežje?  

Darjo Dolgan: »Diesel agregate smo priklapljali na nizkonapetostne zbiralke transformatorskih postaj. Nameščanje agregatov je bilo v prvih dneh žledenja zelo zahtevno. Ker je bil obseg poškodb na omrežju največji prav na območju našega nadzorništva, smo tu imeli nameščenih kar 53 agregatov, kar je skoraj polovica vseh agregatov na področju Elektra Primorska. Na delavcih našega nadzorništva je slonelo veliko breme. Najprej smo morali opraviti pregled elektro omrežja, da smo ugotovili, kam namestiti kak agregat, pri tem pa smo morali poskrbeti tudi za varnost delavcev. Delovne ekipe so vsak dan intenzivno delale od jutra do večera, potem pa so si nekoliko odpočile. Ko so v nekem kraju namestile agregat, so takoj odhitele na delo drugam.«  

Na kateri dan ste v času najnujnejše sanacije poškodovanega omrežja imeli v Elektru Primorska priklopljenih največ agregatov?  

Radko Carli: »To je bilo 8. februarja, ko je bilo priklopljenih 120 agregatov moči od 40 kVA do 2000 kVA, s katerimi smo napajali 6.300 odjemalcev. Sanacija srednjenapetostnih omrežij je bila prve dni Sizifovo delo, saj nam je žled ponovno porušil vse sanirane daljnovode. Po prenehanju žledenja pa so morali delavci najprej s sekači odpreti dostopne poti do daljnovodnih tras, potem pa očistiti drevje s tras poškodovanih daljnovodov. Nekajkrat smo morali zaradi poškodovanega omrežja zapreti celo avtocesto. Zaradi dodatne obtežbe so se vodniki nad avtocesto na nekaj mestih nevarno povesili.«  

S katerimi težavami ste se pri nameščanju agregatov srečevali v prvih dneh?  

Darjo Dolgan: »Velik problem je bil v tem, da se ni nikoli točno vedelo, kakšen agregat bomo dobili, kako zgleda, kak tip je, kolikšna je njegova moč. Vedelo se je samo, koliko naj bi jih tisti dan prispelo. Šele, ko so agregati prispeli v sprejemni center, smo v štab nadzorništva Postojna prejeli informacijo za kak agregat točno gre. Šele na podlagi teh informacij smo lahko v štabu določili, na katerem mestu ga bomo namestili. Nato je delavec našega nadzorništva šel v sprejemni center, tam prevzel agregat in se zatem z nekaj ljudmi, zadolženih za priklop, napotil na ustrezno mesto, kjer so agregat priklopili. Ker imamo na nadzorništvu samo 5 delavcev, kar je daleč premalo za takšen obseg dela, so tudi agregati morali dalj časa čakati na priklop.«   

Kako je bilo z zagotavljanjem varnosti delavcev pri odpravljanju posledic žledenja?  

Radko Carli: »V interventni fazi sanacije je bil še posebej izpostavljen varnostni vidik, saj je bilo delo zelo nevarno, ker je zaradi žledenja prihajalo do loma dreves, prihajalo je tudi do pretrganja nadzemnih žic, itd.  Praktično vse je bilo zaledenelo: tla, drogovi, itn. Pri tem smo stalno opozarjali naše delavce naj bodo čim bolj previdni. Potem je seveda vsak moral sam presojati, kaj v določenem trenutku narediti in česa ne narediti zaradi zagotovitve varnosti. Mislim, da so se naši delavci glede tega pravilno odločali. Na srečo ni bilo nobenega nezgodnega primera, razen dveh manjših poškodb. Ob tem bi posebej poudaril, da je v teh razmerah ves čas dobro deloval sistem UKV zvez Elektro Primorske. Če tega ne bi imeli, bi se naše delo praktično ustavilo.«  

Kaj so pokazale izkušnje v tej naravni katastrofi?  

Radko Carli: »Izkušnje v tej havariji so pokazale, da za tak obseg poškodb v Elektru Primorska nikakor ni dovolj delavcev, zato na naših nadzorništvih ne smemo zmanjševati števila ljudi. Stalno smo namreč pod pritiskom lastnika, da bi še bolj zmanjšali število zaposlenih, kar ne bi bilo dobro. Prav tako nujno potrebujemo tudi določeno število operativnih elektromontažnih skupin. Nadalje se je pokazalo, da smo razmeroma dobro opremljeni z mehanizacijo (vozili, avto dvigali, itd.), z osebno zaščitno opremo naših delavcev, in da so naši delavci ustrezno strokovno usposobljeni. Potrebno pa je, da bi v prihodnje v državi oz. v okviru Civilne zaščite zagotovili določeno število agregatov z usposobljenimi ekipami. Menim, da bi jih morali tudi za Elektro Primorsko še za nekaj povečati. Nadalje bi bilo potrebno z zakonodajo zagotoviti, da imajo določeni občutljivi uporabniki svoje lastne agregate. V tej havariji pa se je pokazalo tudi, da črpališča za vodo nimajo agregatov, npr. črpališče Malni. Tovrstni objekti bi gotovo morali imeti določeno število agregatov, saj je oskrba z vodo ravno tako pomembna kot oskrba z električno energijo.«  

Miro Jakomin  

Več o sanaciji omrežja v Elektru Primorska v naslednji številki Našega stika.