Na osnovi evropske zakonodaje je Slovenija določila kombiniran sistem obveznosti doseganja zakonsko določenih prihrankov energije. V tem sistemu polovico obveznih ciljnih prihrankov dosežejo dobavitelji energije z izvedenimi ukrepi, druga polovica prihrankov pa bo dosežena z ukrepi, ki jih bo izvajal Eko sklad s finančnimi sredstvi, zbranimi iz naslova prispevka za učinkovito rabo energije.
Skladno z Energetskim zakonom in Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije so zavezanci za doseganje obveznega prihranka energije dobavitelji elektrike, plina, tekočih in trdnih goriv, ki prodajajo energijo končnemu odjemalcu na območju republike Slovenije, v letu 2015 pa so morali doseči prihranke energije v obsegu 0,25 odstotka prodane energije v letu 2014. Zavezanci so lahko dosegali prihranke z izvajanji ukrepov učinkovite rabe pri končnih odjemalcih. Lahko pa so uporabili tudi alternativno možnost, po kateri so obveznost prihranka energije izpolnili s finančnim nakazilom Eko skladu, vendar pa se je za to odločila le peščica zavezancev.
Prvo leto izvajanja sistema obveznosti energetske učinkovitosti je bilo uspešno, saj so zavezanci presegli obvezen prihranek energije, kljub temu, da sistem prenaša strošek izvajanja sistema obveznosti na same dobavitelje.
Analiza podatkov, ki jo je pripravila agencija za energijo iz poročil 179 zavezancev je pokazala, da so skupaj dosegli 501,5 GWh prihrankov energije, s čimer so presegli obvezen prihranek energije. Največji prihranek energije je bil dosežen z ukrepom povečanja energetske učinkovitosti v prometu, v okviru katerega se prihranek energije izkazuje z dodajanjem aditivov pogonskim gorivom. Podatki tudi razkrivajo dejstvi, da je bilo v sektorju gospodarstva največ prihrankov doseženih z ukrepom uvedbe sistemov za upravljanja z energijo, kakor tudi z ukrepom celovite prenova toplotnih postaj.
Iz poročil zavezancev agencija ugotavlja, da so bili najvišji prihranki energije doseženi v gospodarstvu, in sicer 57 odstotkov ter v prometu 39 odstotkov. Najnižji doseženi prihranki energije so bili doseženi v javnem sektorju in sicer le odstotek.
Prvo leto izvajanja sistema obveznosti energetske učinkovitosti je bilo uspešno, saj so zavezanci presegli obvezen prihranek energije, kljub temu, da sistem prenaša strošek izvajanja sistema obveznosti na same dobavitelje.