V okviru spremljevalnega programa sejemskega dogajanja v Celju so razpravljali tudi o aktualnih izzivih slovenske energetike.
Vodilni možje slovenskih energetskih podjetij in drugi strokovnjaki tega področja so iskali odgovore na deset vprašanj za naslednjih deset let, ki so po prepričanju prof. dr. Petra Novaka ključna za prihodnost slovenske energetike.
Okroglo mizo Quo vadis Slovenska energetika 27 let pozneje – deset vprašanj za naslednjih deset let je pripravila družba Celjski sejem v sodelovanju s prof. dr. Petrom Novakom, predsednikom organizacijskega odbora sejma Energetika, 27 let po tem, ko je bil v reviji Podjetnik objavljen članek, v katerem so prvič izrazili misel o zaustavitvi rabe primarne energije iz fosilnih goriv. Sedaj je Slovenija zaradi dogovorov z EU in osnutka NEP do 2030 v podobnih razmerah, poleg tega pa se po 30 letih gradi eden največjih slovenskih energetskih objektov – TEŠ 6. Poleg slednjega so bile glavne teme pogovora desetih sogovornikov še bliskovit razvoj sončnih elektrarn, pomen jedrske energije, hidroelektrarn in terminal utekočinjenega plina.
Kot je izpostavil direktor HSE Matjaž Janežič, se leto 2020, ko bo Slovenija morala uresničiti cilje EU iz podnebno-energetskega paketa – za 20 odstotkov povečati učinkovito rabo energije, za 20 odstotkov zmanjšati emisije toplogrednih plinov in na 25 odstotkov povečati delež obnovljivih virov energije (OVE)-, nezadržno bliža. Čeprav je treba varčevati z energijo, ničelna rast ni realna in zavedati se je treba, da bomo potrebovali ustrezen sistem zagotavljanja energije. Sogovorniki so se strinjali, da ima nesprejeti NEP sicer zastavljeno strategijo razvoja virov energije, a se zatakne pri denarju. Velik problem pa predstavljajo tudi dolgotrajni postopki umeščanja energetske infrastrukture v prostor, ki bi jih nujno morali skrajšati in poenostaviti.
Višja kot bo cena CO2, bolj se bo TEŠ 6 izplačal
Tako na vprašanje, ali pričakovani razvoj trgovanja z emisijami CO2 kakor koli ogroža TEŠ 6, odgovarjata direktor TEŠ Simon Tot in direktor Premogovnika Velenje Milan Medved. Blok 6 je namreč pripravljen za novo tehnologijo in ga bo možno priklopiti na najnovejše sisteme. Še vedno premalo pozornosti namenjamo tudi zanesljivosti in varnosti oskrbe z energijo, predvsem pa dejstvu, da bodo v prihodnosti pomembni vsi razpoložljivi viri. Torej tudi premog iz velenjskega premogovnika, ki ga je po zagotovilih Milana Medveda za blok 6 dovolj. Kot kažejo trendi v svetu, se bo poraba premoga najbolj povečala in bo imel do leta 2030 enako vlogo, kot jo ima danes nafta ali pa jo bo celo prehitel. Po njegovem mnenju bi morali fosilna goriva izkoristiti kot možnost v vmesnem obdobju prehajanja na OVE.
Veliko pozornosti so namenili tudi sončnim elektrarnam, saj je njihova gradnja v velikem vzponu. Direktor Borzena Karol Peršolja je ob tem dejal, da je proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn zanimiva zaradi državnih subvencij, te pa plačujemo vsi. Zavedati se moramo, da potrebujemo denar za vzdrževanje tovrstne proizvodnje, zato bomo morali prispevke za shemo povišati, sicer bo denarja zmanjkalo še pred koncem leta.
Direktor Eko sklada Franc Beravs je opozoril, da ta tehnologija ne bi doživela takšnega razmaha, če ne bi bilo subvencij, ki spodbujajo razvoj. Spomnil je, da je razvoj tehnologij za proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv potreboval kar 70 let, da je prišel do tržne cene.
Direktor EIMV Boris Žitnik je predstavil zadnje rezultate raziskave o pametnih omrežjih, ki bi jih morali nujno začeti graditi, če nameravamo povečevati OVE v omrežju. Za to bi v naslednjih desetih letih potrebovali 320 milijonov evrov, nadgradnja pa bi lahko bila priložnost za slovensko znanje in omogočanje poligonov za domačo industrijo. (pb)
Več na: www.ce-sejem.si