Podatki kažejo, da leto 2023 predstavlja nov rekord pri rabi obnovljivih virov energije (OVE) v elektroenergetskem sektorju, saj je na globalni ravni skupaj dosegla za 3 870 GW zmogljivosti. OVE so predstavljali 86 odstotkov povečanih zmogljivosti, vendar je ta rast po svetu porazdeljena neenakomerno, kar kaže na trend, ki je daleč od cilja potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030.
Pri širitvi OVE s 473 GW je bila znova vodilna Azija z 69-odstotnim deležem (326 GW). Rast je spodbudila Kitajska, kjer so se zmogljivosti OVE povečale za 63 odstotkov in dosegle 297,6 GW. To odraža očiten razkorak z drugimi regijami, zaradi česar je velika večina držav v razvoju, kljub velikim gospodarskim in razvojnim potrebam, močno zaostala. V Afriki so tako zabeležili le 4,6-odstotno povečanje oziroma 62 GW skupnih zmogljivosti.
Za Kitajsko je vse večja konkurenčnost sončne in vetrne energije v primerjavi s proizvodnjo energije iz premoga in plina postala ključno gonilo razvoja obnovljive energije.
Medtem so v EU večja osredotočenost politike in povečana skrb za energetsko varnost postali glavni katalizatorji hitre rasti, poleg vse večje stroškovne konkurenčnosti OVE v primerjavi s fosilnimi gorivi.
Nove zmogljivosti OVE so se znatno povečale tudi na Bližnjem vzhodu, in sicer za 16,6-odstotka in v Oceaniji za 9,4 odstotka. Države G7 so lani zmogljivosti OVE povečale za 7,6-odstotka in skupaj dodale 69,4 GW novih zmogljivosti. Države G20 so na drugi strani povečale svojo zmogljivost za 15, odstotkov in do leta 2023 dosegle 3 084 GW skupne zmogljivosti. Da pa bi globalno dosegli več kot 11 TW zmogljivosti, kar predstavlja cilj potrojitve, morajo države G20 do leta 2030 doseči 9,4 TW skupnih zmogljivosti OVE.
Glede na to, da pri širjenju proizvodnih zmogljivosti iz OVE še naprej prevladuje sončna energija, poročilo poudarja, da razlika v rasti ni vplivala samo na geografsko porazdelitev, ampak tudi na uporabo tehnologij. Sončna energija je lani predstavljala 73 odstotkov rasti OVE in dosegla 1 419 GW, sledila ji je vetrna energija s 24-odstotnim deležem širitve zmogljivosti OVE.
Statistični pregled poudarja, da so se zmogljivosti sončnih elektrarn lani povečale za 345,5 GW, koncentrirana sončna energija pa za 0,3 GW. Samo Kitajska je k skupni širitvi dodala 216,9 GW.
Zmogljivosti hidroelektrarn so lani dosegle 1 270 GW, pri čemer je širitev manjša kot v zadnjih letih. Avstralija, Kitajska, Kolumbija in Nigerija so dodale vsaka več kot 0,5 GW zmogljivosti.
Vetrne zmogljivosti so lani narasle za 13 odstotkov tako, da je do konca leta 2023 skupna moč vetra dosegla 1 017 GW. Največ sta k širitvi prispevali Kitajska in ZDA.
Rast zmogljivosti bioenergije se je lani še naprej upočasnjevala in s triodstotnim povečanjem dodala le 4,4 GW novih zmogljivosti v primerjavi s 6,4 GW leta 2022. Po Kitajski je do večjih povečanj prišlo na Japonskem, v Braziliji in Urugvaju.
Geotermalne zmogljivosti so se povečala za zelo skromnih 193 MW, največ pa je k temu prispevala Indonezija.
Scenarij IRENA 1,5 °C za dosego potrojitve novih zmogljivosti do leta 2030 priporoča obsežno povečanje financiranja in močno mednarodno sodelovanje za pospešitev energetskega prehoda, pri čemer morajo imeti države v razvoju ključno prioriteto. Potrebne so naložbe v električna omrežja, proizvodnjo, prožnost in shranjevanje. Pot do potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030 pa zahteva krepitev institucij, politik in znanj.