Razen v prometu, Slovenci vse bolj energetsko učinkoviti

Raziskava REUS, ki se izvaja na pobudo in pod vodstvom agencije Informa Echo, je potekala med 15. majem in 10. junijem letos, v njej pa je sodelovalo 1022 gospodinjstev. Po besedah direktorja agencije Rajka Dolinška v prihodnjem letu načrtujejo razširitev raziskave še na javni in storitveni sektor. Ker pa bo dražja kot le za gospodinjstva, bo uresničitev tega načrta odvisna predvsem od podpore in sodelovanja naročnikov.

Energetska učinkovitost je eno glavnih orodij, s katerim lahko dosežemo zastavljene cilje do leta 2020 na ekonomsko sprejemljiv način. Poleg tovrstnih ukrepov, ki jih sprejema država je pomembno tudi, da vemo, kakšno je naše ravnanje z energijo in s temi spoznanji pristopimo k izboljšanju našega ravnanja. Prav to pa je tisto, kar je cilj raziskave REUS, je v pozdravnem nagovoru poudaril direktor Energetske zbornice Slovenije Niko Martinec.

V nadaljevanju je potrebe po spremljanju rezultatov in po strategiji energetske učinkovitosti v Sloveniji predstavil v. d. generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Julijan Fortunat. Kot je dejal, je raziskava REUS eden temeljnih pogledov, ki jih ministrstvo potrebuje in uporablja pri svojem delu. EU je v zadnjih letih sprejela veliko nove zakonodaje na področju energetske učinkovitosti, ki naj bi jo pripeljala v visoko razvito gospodarstvo z učinkovito in trajnostno izrabo domačih virov. Nazadnje so bila junija letos zaključena pogajanja o novi direktivi o energetski učinkovitosti. Poleg tega, da združuje dve obstoječi direktivi, dodaja veliko novih elementov, ki naj bi pospešili izvajanje politik na tem področju. Po njegovih besedah trenutno na ministrstvu pospešeno delajo na implementaciji nove, prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb. Sam pričakuje, da bodo do pomladi pripravili vse potrebne zakonske in podzakonske podlage zanjo. Eden večjih izzivov v tem trenutku je določitev definicije in sprejem akcijskega načrta za skoraj nič energijske stavbe, v letu 2013 pa bo sprejet še zakonodajni okvir energetske učinkovitosti v prenovi. Seveda pa je treba za učinkovitost tovrstnih zakonodajnih okvirov imeti celostne dolgoročne usmeritve na tem področju. Na strateški ravni je že nekaj časa v pripravi novi NEP in kot pričakuje Julijan Fortunat, bo sprejet v naslednjih šestih mesecih. V celoti je že pripravljen drugi nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ki je bil že v medresorskem usklajevanju, kar pomeni, da bo sprejet kmalu. Gre za dva strateška dokumenta, ki ju je po njegovem mnenju treba čim prej sprejeti.

Po takšni poti so cilji do 2020 dosegljivi

Kot pojasnjuje Rajko Dolinšek, raziskava omogoča vpogled v ravnanje z energijo v slovenskih gospodinjstvih v štirih segmentih: energetski učinkovitosti stavb, ogrevanju in hlajenju, rabi električne energije in prevozu. Že tretje leto v raziskavi prikazujejo tudi trende, torej primerjavo podatkov z lanskoletnimi, posebno dodano vrednost pa predstavlja prikaz okoljskega trenda.

V okviru prvega sklopa raziskave glede ravnanja z energijo je kar 80 odstotkov vprašanih odgovorilo, da razmišljajo o učinkoviti rabi energije. To vprašanje so letos razširili, saj so v preteklih letih spraševali le o učinkoviti rabi električne energije. Glavni motiv še vedno ostaja znižanje stroškov, tako je v prvi navedbi odgovorilo 65 odstotkov anketirancev.

V drugem sklopu, ki zajema stanje stavb, ogrevanje in hlajenje se je izkazalo, da je v Sloveniji še vedno veliko tako enodružinskih, kot večstanovanjskih hiš – 38 odstotkov, ki nimajo izolacije. Prav tako odstotek glede na lansko leto ostaja enak. In po mnenju Rajka Dolinška je prav debelina izolacije na fasadi največja rezerva energetske učinkovitosti v Sloveniji. Rezultati kažejo še, da je deset odstotkov enodružinskih hiš v zadnjem letu menjalo streho in osem odstotkov vseh stanovanjskih stavb izoliralo podstrešja. Glede na lansko leto se je zgodila pomembna sprememba tudi pri menjavi oken, saj je odstotek zrasel z 49 na 55. O dopolnitvi načina ogrevanja razmišlja 11 odstotkov gospodinjstev, kar je za tri odstotke več kot lani. Premik se je zgodil predvsem pri enodružinskih hišah. Enega največjih premikov v zadnjem letu pa predstavlja delitev stroškov ogrevanja. Pri večstanovanjskih stavbah za 20 odstotkov več gospodinjstev stroške deli po dejanski porabi. Po mnenju Rajka Dolinška je k temu je prispevala zakonska uredba, subvencija in komunikacijska aktivnost, ki pa ni imela za cilj le uvajanje delilnikov, ampak tudi učinkovito ravnanje z energijo nasploh. Glavni vir energije za ogrevanje so drva in odstotek še naprej raste – z lanskih 34 na 39 odstotkov. Raba drv se ni povečala le pri enodružinskih hišah, ampak tudi pri večstanovanjskih stavbah. Po drugi strani pa je raba daljinske padla z 12 na šest odstotkov. Izboljšal se je trend pri rabi klimatske naprave. Rezultati kažejo rast z 54 na 76 odstotkov pri vklapljanju naprave nad 28 stopinjami Celzija, padec pa pri vklapljanju pri temperaturah od 25 do 28 stopinj.

V tretjem sklopu raziskave - rabi električne energije raziskava v letošnjem letu ni zaznala drastičnih sprememb. Opazen je porast poznavanja led sijalk z 26 na 31 odstotkov, namera uporabe teh sijalk pa je padla. To kaže, da je proces uvajanja nečesa novega precej zapleten, pojasnjuje Rajko Dolinšek. Z 31 na 14 odstotkov je padla verjetnost izbora kombiniranega plinsko-stekleno keramičnega štedilnika, še vedno pa je na prvem mestu kombinirani plinsko-električni štedilnik. Pri električnih napravah se dobro beleži trend učinkovitega ravnanja, ki se izboljšuje iz leta v leto – povprečni čas odprtih vrat hladilnika, hlajenje/zmrzovanje na maksimalni temperaturi, pranje na maksimalni temperaturi, funkcije v pripravljenosti in drugo.

Vse to kaže, da Slovenci pri ravnanju postajamo bolj energetsko učinkoviti, a pri prevozu je drugače, opozarja Rajko Dolinšek. Glede na lansko leto se je zmanjšalo število avtomobilov v tistih gospodinjstvih, ki imajo en avtomobil. Z devet na 12 odstotkov pa se je povečalo število avtomobilov pri tistih gospodinjstvih, ki imajo tri avtomobile ali več. Tudi število prevoženih kilometrov se je v zadnjem letu povečalo, zlasti v segmentu od pet do 25 tisoč kilometrov letno. Pri vrsti prevoza po opravkih in nakupih v kraju bivanja se avtomobil uporablja nekoliko manj. Verjetnost uporabe alternativnih oblik prevoza je pokazala, da je verjetnost izbire hoje ali avtobusa manjša kot lani. Šest odstotkov gospodinjstev v naslednjih 12 mesecih namerava kupiti nov avtomobil, prav toliko pa jih razmišlja o nakupu električnega avtomobila.

Rezultati letošnje raziskave REUS kažejo, da je trend ravnanja ljudi pozitiven in, če bomo uspeli obdržati ta trend tudi v prihodnje, imamo možnosti, da dosežemo zastavljene cilje do 2020, je pogled na raziskavo strnil Rajko Dolinšek. (pb)