Razkorak med razpoložljivimi sredstvi in dejanskimi potrebami čedalje večji

Tako kot druga distribucijska podjetja se tudi Elektro Ljubljana sooča z zahtevnimi izzivi današnjega časa. Medtem, ko gre razvoj na področju elektroenergetike naprej s hitrimi koraki, pa največja težava distribucijskih podjetij ostaja že leta ista - pomanjkanje potrebnih sredstev. Ne samo za nove investicije, pač pa tudi za vzdrževanje obstoječega distribucijskega omrežja, ki je ponekod že prekoračilo svojo življenjsko dobo.

Elektro Ljubljana se je pred časom zaradi obremenitev iz preteklosti nahajal v nezavidljivem finančnem položaju. Se je ta zdaj izboljšal oziroma kakšni so bili polletni rezultati in kakšna so pričakovanja za letošnje poslovno leto? Vam je uspelo znižati stopnjo zadolženost podjetja do te mere, da ne duši več rednega poslovanja?  

V letu 2010 je Elektro Ljubljana poslovala s čistim dobičkom v višini 1,3 milijona evrov, ki je bil za 38 odstotkov večji kot predhodno leto. V izkazih za leto 2010 pa je bil poleg ocenjenega poračuna regulativnega leta 2010 upoštevan tudi poračun za celotno regulativno obdobje 2004-2009. Poslovni izid za leto 2010 je bil posledično na ta račun nižji za milijon evrov. Zaradi podaljševanja regulativnega okvira iz leta 2008 tudi v leti 2009 in 2010 je imela družba v letu 2010 tudi likvidnostne težave, ki pa jih je reševala z izboljševanjem finančne ustreznosti. S podaljšanjem ročnosti virov financiranja je izboljšala dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev in delež pokritosti povečala z 91 odstotkov konec leta 2009 na 98 odstotkov konec leta 2010. Ob letošnjem polletju je Elektro Ljubljana poslovala z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 3,9 milijona evrov, po sprejetem poslovnem načrtu za leto 2011 pa je le-ta načrtovan v višini 7,5 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja je bil v šestih mesecih letos uresničen v višini 4,8 milijona evrov in je bil za 37 odstotkov višji od načrtovanega za to obdobje.

Kako je z dolžniki, glede na to, da je na območju, ki ga oskrbujete šlo v zadnjem času veliko podjetij  v stečaj ali ne zmorejo plačevati elektrike? Koliko je tega denarja in kako rešujete problem neplačevanja elektrike?  

Zaradi posledic krize so se seveda povečala kreditna tveganja tudi za naše podjetje. Obvladovati jih skušamo z intenziviranjem izterjave, aktivnejšim sodelovanjem s poslovnimi partnerji, sprotnim aktivnim spremljanjem terjatev oziroma stalnimi aktivnostmi pri izterjavi največjih dolžnikov, preventivnim snovanjem prodajne politike in uvajanjem različnih oblik zavarovanja naših terjatev. Naše vodilo je, da kljub težkim razmeram ohranimo dobre poslovne odnose s svojimi poslovnimi partnerji, tako da se za prekinitev poslovnega sodelovanja z njimi odločamo le, kadar ne vidimo več realnih možnosti za poravnavo svojih terjatev.  

Kakšna je dotrajanost omrežja in naprav na vašem območju in koliko sredstev bi potrebovali za ureditev razmer?  

Dotrajanost omrežja se kaže s starostjo ključnih elementov elektrodistribucijskega omrežja. V povprečju so nadzemni vodi stari 33 let, 42 odstotkov pa jih že presega svojo predvideno življenjsko dobo. Na kabelskem omrežju so razmere nekoliko boljše. Povprečna starost na celotnem območju Elektro Ljubljane je 22 let, sedem odstotkov jih presega predvideno življenjsko dobo. Transformatorske postaje nizko- in srednje napetosti so povprečno stare 27 let, 22 odstotkov jih je starejših od priznane življenjske dobe. Ključen element omrežja so tudi transformatorji, katerih povprečna starost je 21 let, kar 30 odstotkov pa jih je starejših od predvidene življenjske dobe. Povprečja na ravni podjetja zelo izkrivijo stanje na ožjih območjih. Tako je na primer na območju enote Ljubljana mesto stopnja odpisanosti  srednje napetostnega omrežja kar 75-odstotna, pri čemer je skoraj 40 odstotkov omrežja že v celoti odpisano. Zelo podobno razmerje velja za transformatorje in opremo transformatorskih postaj na tem območju. V mestu Ljubljana, ki je še eno zadnjih mest, ki obratuje na 10 kV napetosti, je še skoraj 600 kilometrov 10 kV kablov ter tisoč transformatorskih postaj, ki bi jih bilo treba nadomestiti z 20 kV opremo. V nobenem sklopu naprav ne dosegamo zadostnih vlaganj v obstoječe omrežje, kar pospešeno vodi v staranje omrežja.

Pred časom ste omenili, da z naložbami še komaj sledite potrebam. Kateri so osrednji letošnji investicijski projekti in kateri vas še čakajo v prihodnjem srednjeročnem obdobju?  

Letošnji plan investicij realno pokrije le tretjino izkazanih letnih potreb po investicijah družbe Elektro Ljubljana, pri čemer o zaostankih ni niti govora, niti ni govora o potrebnih sredstvih za nujen prehod glavnega mesta Slovenije na 20 kV napetostni nivo. V Načrtu razvoja distribucijskega omrežja električne energije v republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2011 do 2020 so izražene realne potrebe, tudi glede investicijskega vzdrževanja, kar je bilo vprašano v prejšnjem vprašanju, številne investicije z gradbenimi dovoljenji čakajo boljše čase. Glavni letošnji investicijski projekti so pridobitev uporabnih dovoljenj za že zgrajena objekta RTP 110/20 kV Litostroj in kablovod 110 kV RTP Šiška - RTP Litostroj, začetek izgradnje RTP 110/20 kV PCL (Potniški center Ljubljana) s prevzemom gradbenega dela objekta predvidoma v letošnjem oktobru, zaključek razširitve in rekonstrukcije RTP 110/20 kV Trebnje, nadaljevanje izgradnje RP 20 kV Škofljica, nadaljevanje izvajanja projekta vgradnje resonančnih dušilk z naročilom dveh resonančnih dušilk za RTP Trebnje in izgradnja dvosistemskega kablovoda 2x 20 kV za napajanje poslovne cone Komenda na relaciji RTP Kamnik - PC Komenda.Največji projekti za naslednje kratkoročno obdobje pa so RTP 110/20 kV Mengeš, RTP 110/20 kV PCL, DV 2x110 kV RTP Kleče - RTP Litostroj, kablovod 110 kV TE-TOL - RTP PCL ter rekonstrukciji RTP 110/20 kV Cerknica in RTP 110/10-20 kV Bežigrad.

Polona Bahun

Več preberite v oktobrski številki Našega stika