Razkorak med zavedanjem in ukrepanjem velik

Raziskavo energetske učinkovitosti REUS agencija Informa Echo skupaj s partnerji izvaja že peto leto. Raziskavo so doslej štirikrat zapored izvedli le za gospodinjstva, kot že rečeno, pa je bila letos prvič izvedena v javnem in storitvenem sektorju, kjer še ni bilo izvedene takšne celovite raziskave. Pridobljeni podatki bodo zato služili kot aktualno izhodišče za oceno stanja in načrtovanja ukrepov energetske učinkovitosti na strateški in operativni ravni. Pomembna pa je tudi v luči nove direktive EU, ki vladi nalaga obveznost, da obnovi tri odstotke svojih objektov letno. Že res, da bi moral biti javni sektor zgled drugim, vendar bo izpolnjevanje te obveznosti odvisno predvsem od denarnih zmožnosti.

Kot je poudaril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor mag. Bojan Kumer, ministrstvo z raziskavo dobiva pomembne podatke o stanju na tem področju, ki so dobra podlaga za pripravo ustreznih ukrepov. Energetska učinkovitost je pomembna, saj z njo pospešujemo gospodarsko rast, ustvarjamo nova delovna mesta ter zmanjšujemo uvoz energentov in energetsko odvisnost. Z učinkovitejšo porabo energije za enak produkt porabimo manj energije, z manj se torej ustvari več, pravi mag. Bojan Kumer. Nov energetski zakon, ki je v proceduri sprejemanja, vzpostavlja sistem upravljanja z energijo v javnem in storitvenem sektorju, določa cilje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter strategijo za doseganje teh ciljev, način preverjanja doseganja teh ciljev in odgovorne osebe. Energetski zakon torej predstavlja osnovni temelj, ki bo dokončno izoblikovan s podzakonskimi akti.   

Pomanjkanje denarja oddaljuje ukrepe v prihodnost

Od začetka junija do sredine septembra je bilo anketiranih 744 lokacij oziroma organizacij (hotelov, gostinskih prostorov, prostorov javne uprave, bank, zavarovalnic, pošt in drugih upravnih in pisarniških prostorov, trgovin, šol in vrtcev in drugih prostorov za izobraževanje). Ti razredi namreč porabijo 85 odstotkov energije v javnem in storitvenem sektorju. Celotna uporabna površina stavb, vključenih v raziskavo, je znašala 19,3 milijona m2.

Po besedah direktorja agencije Informa Echo Rajka Dolinška je raziskava pokazala, da se skoraj  vsi anketiranci zavedajo, da lahko s preprostimi ukrepi zmanjšajo rabo energije, v tovrstne ukrepe pa vlaga 59 odstotkov vprašanih. O tem, kako bi energijo uporabili bolj učinkovito, razmišlja 84 odstotkov vprašanih in sicer predvsem z namenom znižanja stroškov za energijo (80 odstotkov), zmanjšanja njene porabe (60 odstotkov) ter zmanjšanja vplivov na okolje (47 odstotkov). Kljub dobri nameri pa se 41 odstotkov organizacij projektov na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov sploh še ni lotilo. Vendar pa dobra desetina organizacij namerava v naslednjih treh letih investirati v sredstva za povečanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov.

Raziskava je pokazala, da je stanje stavb v javnem in storitvenem sektorju slabo, saj jih 29 odstotkov nima izolacije na fasadi stavbe. Kot poudarja Rajko Dolinšek, je to šokanten podatek, ki pa po drugi strani kaže, da je tu skritega še ogromno potenciala. Okna svojih poslovnih prostorov je menjalo 28 odstotkov organizacij. Med tistimi, ki oken niso menjali ima slaba polovica okna, stara do 20 let, dobra tretjina pa 20 let ali več. Dobri dve petini organizacij v naslednjih treh letih ne predvideva ukrepov v energetsko sanacijo stavbe. Glavni razlog pa je pomanjkanje denarja.

Pri porabi energentov za ogrevanje je na prvem mestu zemeljski plin (33 odstotkov), drugo mesto pa si delita daljinska toplota in kurilno olje. Velik problem predstavlja starost kotlov na kurilno olje, ki se uporabljajo za ogrevanje, saj so kar pri 24 odstotkih organizacij ti stari 20 let ali več. Kljub temu pa 48 odstotkov organizacij v naslednjih treh letih ne planira investicij v ogrevalni sistem. V anketi so organizacije spraševali tudi o menjavi dobavitelja energenta, Odgovori kažejo, da bi šest odstotkov organizacij dobavitelja zamenjalo, če bi bila cena energenta nižja za pet odstotkov. Če bi bila cena energenta nižja za od šest do deset odstotkov, bi dobavitelja zamenjalo 23 odstotkov organizacij. Nadaljnjih 17 odstotkov organizacij pa bi dobavitelja zamenjalo, če bi bila cena energenta nižja od 11 do 15 odstotkov. Za 20 odstotkov organizacij pa bi cena energenta morala biti nižja za več kot 15 odstotkov, da bi se odločili za menjavo dobavitelja. 

Poleti svoje prostore hladi 70 odstotkov organizacij. Do 22 stopinj Celzija notranjo temperaturo prostorov vzdržuje 23 odstotkov vprašanih, nad 22 do 25 stopinj Celzija 61 odstotkov vprašanih, nad 25 stopinj Celzija pa 12 odstotkov vprašanih. 

V nadaljevanju je sledila še okrogla miza z naslovom Energetska učinkovitost v javnem in storitvenem sektorju pod drobnogledom, ki je predstavitvi rezultatov raziskave dala dodatno dimenzijo. Usmerjena je bila v opredelitev realnih izzivov v javnem in storitvenem sektorju na osnovi rezultatov raziskave REUS, na njej pa so sodelovali predstavniki javne uprave, energetske stroke in ponudniki energije in energetskih storitev. (pb)