Znani okvirni cilji, ki bodo zapisani v energetskem konceptu Slovenije.
Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta in Energetska zbornica Slovenije sta organizirala že tretjo mednarodno konferenco o aktualnih energetskih vprašanjih, ki se zastavljajo na globalni in nacionalni ravni. Zato ne preseneča, da so bila tokrat v središču razprav izhodišča in prednosti, ki jih prinaša Energetska unija, pa tudi priprave na nov nacionalni energetski koncept.
Kot je uvodoma izpostavil gostitelj konference dr. Franc Žlahtič, se evropsko gospodarstvo vse bolj zliva s svetovnim in sooča z globalno konkurenco, pri čemer ima zanesljiva oskrba z energijo zelo pomembno vlogo. Pod težo podnebnih sprememb so vse glasnejše tudi zahteve po spremembah in prilagoditvi nacionalnih energetskih politik, ki naj bi sledile skupnim ciljem. Odgovor na te zahteve naj bi na ravni EU bila vzpostavitev energetske unije, pri čemer pa države za izpolnitev danih zavez in obveznosti, ki se še zaostrujejo, čaka še veliko dela. To velja tudi za Slovenijo, ki je ta trenutek v fazi priprave novega energetskega koncepta, s katerim naj bi jasneje opredelili dolgoročne nacionalne cilje na področju energetike.
Da bo energetika morala do obravnavanega obdobja do leta 2050 prehoditi pot velikih sprememb, ki bodo v največji meri opredeljene z zmanjšanjem ogljičnega odtisa, je mnenja tudi predsednik Energetske zbornice Marjan Eberlinc, ki je dejal, da smo v Evropi na področju izvajanja energetskih politik, še vedno preveč razdrobljeni, kar nedvomno vpliva na konkurenčnost evropskega gospodarstva. Zato je energetika ne samo v evropskem, ampak tudi nacionalnem okviru, eden največjih izzivov, ki hkrati pomeni tudi veliko priložnost.
V Sloveniji znamo uspešno voditi energetske družbe, razvijati energetske projekte in graditi energetske objekte, kar potrjujejo tudi nekatere številke. Tako je energetika v letu 2013 ustvarila 14,6 odstotka vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, dodana vrednost na zaposlenega znaša 107 tisoč evrov, kar je skoraj trikrat več od povprečja, pri čemer se je število zaposlenih v panogi v zadnjih letih zmanjšalo iz 12.600 na 11.100. Vse to, je dejal Marjan Eberlinc, je pomembno sporočilo, ki kaže, da se slovenska energetika uspešno prilagaja novim izzivom in zahtevam in skriva velik potencial, pri čemer pa je treba preprečiti sedanje stanje negotovosti, neaktivnosti in neodločnosti. Odgovor na vprašanje, kako najti slovensko pot v energetsko prihodnost, pa mora biti po njegovem mnenju v nastajajočem energetskem konceptu, ki pomeni veliko priložnost, sprejet soglasno in v dogovoru z vsemi družbenimi skupinami.
Poglaviten cilj – prehod v nizkoogljično družbo
Energetika je temelj gospodarstva, zato so pričakovane spremembe na tem področju tudi velika priložnost za napredek celotne družbe. Slovenija naj bi po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča imela, podobno kot Evropa, veliko možnosti za izboljšave še zlasti na področju učinkovitejše rabe energije in v prometu, kjer se pričakujejo veliki pozitivni učinki ne le pri prihranku energije in okolja, temveč tudi za celotno gospodarstvo. Prizadevati si moramo, je dejal minister Gašperšič, da, kjer je le to možno, uvožena goriva nadomestimo z domačimi, saj se tako zmanjšuje naša energetska odvisnost in izpostavljenost nestabilnim razmeram ter povečuje zanesljivost oskrbe. Slovenija na letni ravni za uvoz goriv, ki jih pretežno porabimo v prometu, namenja dve milijardi evrov, zato povečanje energetske učinkovitosti pomeni hkrati tudi povečanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. Naš cilj, j sklenil Peter Gašperšič, je postopen prehod v nizkoogljično družbo, pri čemer naj bi do leta 2035 emisije toplogrednih plinov zmanjšali vsaj za 40 odstotkov oziroma do leta 2050 za najmanj 80 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990. Da bomo to dosegli, pa je nujno nadaljevati z že začetimi ukrepi, spodbujanjem zelenih investicij, dodeljevanjem nepovratnih sredstev za ekološke in sanacijske ukrepe in ozaveščanjem javnosti.
Znane ključne smernice nastajajočega energetskega koncepta
Direktor direktorata za energijo Danijel Levičar je v svoji predstavitvi izpostavil nekatere zdaj vendarle že znane smernice nastajajočega energetskega koncepta, ki naj bi po njegovih besedah obsegal največ deset strani in naj bi ga v kratkem posredovali tudi v širšo javno obravnavo. Kot je dejal, gre za političen dokument, ki bo opredeljeval poglavitne nacionalne energetske cilje do leta 2030 in tudi z napovedjo do leta 2055, saj gre v energetiki za dolgoročne odločitve. V njem pa ne bo konkretnih projektov, saj so ti stvar poslovnih odločitev energetskih družb, ki jih bodo morale usklajevati z zastavljenimi cilji. Energetika postavlja temelj družbe in njene blaginje, je dejal Danijel Levičar, in če nam bo uspelo zagotoviti njeno konkurenčnost, bo konkurenčno tudi slovensko gospodarstvo. Prihodnje zahteve po povečanju učinkovitosti in zmanjšanju emisij bodo za energetiko v prihodnje mogoče še ostrejše, ker imajo druge panoge omejene možnosti za ukrepanje. Omenjenih 2 milijardi evrov za uvoz energentov pomeni 7 odstotkov slovenskega BDP-ja, pri čemer se 40 odstotkov energije porabi v prometu in tu so nedvomno velike priložnosti in vrsta izzivov, ki jih je ne nazadnje prepoznala tudi Evropa. Zato bo v prihodnje poleg večje energetske učinkovitosti, pomembno vlogo imela tudi zamenjava klasičnih z alternativnimi gorivi. Hkrati pa bo treba načrtovanim spremembam v energetiki prilagoditi tudi druge razvojne dokumente in strategije, še zlasti na področju gospodarstva in prostorskega urejanja.
In kateri naj bi bili temeljni cilji prihodnjega energetskega koncepta?
Učinkovito rabo naj bi izboljšali vsaj za 35 odstotkov do leta 2035 in do leta 2055 zagotovili 100-odstotno nizkoogljično proizvodnjo električne energije. Poleg tega naj bi do leta 2035 za 35 odstotkov zmanjšali tudi izpuste in do leta 2055 to številko še najmanj podvojili. Do leta 2035 naj bi se povečal tudi delež obnovljivih virov energije na najmanj 30 odstotkov končne rabe energije, pri čemer naj bi skušali izrabiti vse potenciale za tovrstno proizvodnjo energije. Fosilno energijo, katere uporaba naj bi po letu 2055 bila z izjemo uporabe zemeljskega plina v industrijskih procesih, povsem odpravljena, pa naj bi nadomestili z uporabo jedrske energije in obnovljivih virov. Vsekakor je racionalno, je poudaril Danijel Levičar, da naš bodoči energetski koncept gradimo na obstoječih temeljih, pri čemer moramo prepoznati lastne interese in naravne danosti. Kot je še dejal, je nujna povezava energetike, gospodarstva in družbene blaginje, saj brez te, ostane energetika sama sebi namen. Zato želimo v novem konceptu, je sklenil Danijel Levičar, vzporedno postavljati gospodarsko razvojne projekte in poiskati sinergijske učinke.
Sicer pa je bilo podobna izhodišča slišati tudi v dopoldanski razpravi, ki je bila namenjena predstavitvi prednosti nastajajoče Energetske unije, kjer so vsi razpravljalci izpostavili pomen dejstva, da mora biti pri vseh načrtovanih ukrepih v ospredju odjemalec kot ključni porabnik energetskih storitev, pa naj si gre za gospodinjstva ali gospodarstvo.
Brane Janjić