Osrednja tema letošnje konference Razmislek o energetiki - Energy Policy Considerations, ki sta jo v petek, 11. marca, že četrto leto zapored uspešno izpeljala Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC) in Energetska zbornica Slovenije, je bilo Upravljanje podnebno-energetske politike.
Kot je poudaril dr. Franc Žlahtič, predsednik SNK WEC, je organizatorje konference k osredotočenju na tematiko upravljanja podnebno-energetske politike spodbudila mednarodna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah COP21, ki je konec lanskega leta potekala v Parizu. »Konferenca COP 21 je postavila ambiciozne cilje, ki jih nacionalne energetske politike ne morejo in ne smejo zaobiti. Zato jih je treba vključiti v Energetski koncept Slovenije, ki je v pripravi. Tokrat smo se odločili, da na konferenci osvetlimo in pregledamo zaveze COP 21 ter določimo, kaj je treba storiti in spremeniti v Sloveniji.«
Slavnostni uvodni govorci na konferenci so se strinjali, da morajo biti poti za doseganje nacionalnih energetsko-podnebnih ciljev oblikovane s pomočjo transparentnih in učinkovitih spodbujevalnih mehanizmov. Zato je treba oblikovati trajnostno usmerjeno nacionalno energetsko politiko; pokazati je treba, kako, s katerimi projekti in ob kakšnih pogojih lahko dosežemo nacionalne cilje ter spodbuditi razpravo, kako projekte oblikovati, povezati in financirati ter kako uporabiti domače znanje, da to ne bo iskalo novih možnosti zaposlitve v tujini.
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je v svojem nagovoru uvodoma izpostavil, da smo v obdobju, ko energetski koncept na globalni ravni resnično potrebuje poglobljen razmislek. »Cene energentov so nizke, kar postavlja energetiko v težak položaj. Vlade pa se soočajo z dejstvom, da svoje energetske koncepte uskladijo z uresničevanjem in doseganjem podnebnih ciljev ter zagotovijo učinkovito, okoljsko sprejemljivo, varno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo,« je povedal minister ter dodal, da priprava slovenskega energetskega koncepta ne poteka v izolaciji, niti časovni niti prostorski.
»Med tem ko pripravljamo Energetski koncept Slovenije, so tudi v EU vedno bolj jasni obrisi Energetske unije. Na ravni EU moramo zagotoviti zanesljiv in transparenten sistem upravljanja Energetske unije, s čemer bomo EU omogočili dosego ciljev energetske politike, državam članicam pa fleksibilnost. Države članice smo se zato dogovorile, da bodo tudi nacionalni energetsko-podnebni načrti eden od elementov upravljanja Energetske unije. Zdaj je naloga komisije, da skupaj z državami članicami pripravi osnutek standardiziranih predlog na nacionalne načrte, metodologijo glede ključnih kazalnikov uspešnosti ter scenarije in projekcije na EU ravni,« je poudaril minister in zaključil s prepričanjem, da lahko samo konstruktivno sodelovanje na državni ravni in na ravni EU vodi k še boljšim rezultatom.
Energetika in promet sta tesno povezana, potrebujemo aktivno sodelovanje
S pomenom sodelovanja je nadaljevala tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Poudarila je pomembne povezave med energetiko in prometom, ki zato potrebujeta skupen razmislek tako na strateško-sistemski kot tudi na operativni, projektni ravni. »Za dosego gospodarske in socialne blaginje potrebujemo veliko sodelovanja in to na vsaj treh ključnih točkah: glede energentov, surovin in ljudi. Kar zadeva ljudi oziroma njihove kompetence, smo tako na nacionalni kot na evropski ravni že veliko naredili. Glede energentov in surovin pa je pred nami še veliko izzivov,« je poudarila Bulčeva in omenila dva, s tem povezana ključna cilja Energetske unije: večjo neodvisnost EU od izvenevropskih virov energije in povečanje obsega obnovljivih virov energije v strukturi energentov.
Vprašanje izzivov energetske neodvisnosti in razogljičenja energetike je ločila od vprašanja cene nafte, ki nanju po njenem mnenju ne vpliva oziroma ne bi smela vplivati. »Če želimo doseči elektrifikacijo prometa, moramo zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijo, in to v vseh državah, ki bodo podprle usmeritev elektrifikacije,« je zaključila Bulčeva in pozvala slovenske energetske akterje iz odločevalskih teles in industrije k bolj aktivnemu vključevanju v načrtovanje operativnih programov EU. Pri tem je opozorila, da je z aktivnostmi treba pričeti že danes, saj bo prihodnje leto z vidika financiranja projektov izjemno pomembno.
Energetska politika pomembno vpliva na nacionalno gospodarstvo
Svoje razmisleke o energetiki je v uvodnem delu podal tudi Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije in glavni direktor družbe Plinovodi. Poudaril je pomen energetskega sektorja, ki z le 2,5 odstotka zaposlenih ustvari kar 13 odstotkov prihodka v Sloveniji. »Naša energetika je v dobrem stanju, pozdravljam pa tudi odprto razpravo o Energetskem konceptu, v katero se je že doslej lahko vključil širok krog deležnikov,« je poudaril Eberlinc.
Martin Novšak, podpredsednik UO Gospodarske zbornice Slovenije in generalni direktor GEN energije, je v svojem prispevku izpostavil pomen energetike za gospodarstvo: »Gospodarstvo potrebuje zanesljivo oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah. To velja še posebej v dejavnostih, kjer je energija pomembna stroškovna komponenta. Le tako bodo lahko naša podjetja izvozno uspešna in konkurenčna na mednarodnih trgih,« je poudaril Novšak in dodal, da različne nacionalne energetske politike prinašajo različne cene energentov. Razlike so lahko v cenah električne energije tudi od 30- do 40-odstotne.
»Države sprejemajo odločitve o svoji energetski politiki glede na to, kakšne prednosti želijo zagotoviti svojemu nacionalnemu gospodarstvu. Zato je pomembno, da v Sloveniji izkoristimo naravne možnosti glede virov energije ter znanje, ki se je ob rabi posameznih virov energije oziroma razvoju tehnologij že izoblikovalo. To so v okviru obnovljivih virov energije predvsem hidro energija, naprej jedrska energija in glede na naravne danosti tudi biomasa. Pomembno pa je seveda tudi doseganje konkurenčnih prednosti pri razvoju in rabi zelenih tehnologij,« je zaključil Novšak.
Pomembni niso le jasni cilji, ampak tudi opredelitev odgovornosti za njihovo doseganje
Konferenca je v okviru plenarnega zasedanja prinesla relevantne in aktualne poglede na upravljanje podnebno-energetske politike. Einari Kisel s Sekretariata Svetovnega energetskega sveta (WEC) je izpostavil ključne izzive na področju energetike, s katerimi se bodo morale v naslednjih petih do desetih letih soočiti vlade številnih držav. Med njimi sta tudi izziva shranjevanja (skladiščenja) električne energije in uvedbe mehanizmov za stabilnost sistema (CRM). Prof. Jean-Michel Glachant z Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah je udeležence konference navdušil z nekoliko drugačno analizo učinkov konference COP 21 na oblikovanje evropskih energetskih politik. »COP 21 – is it cool or cold?,« se je provokativno vprašal Glachant in ponudil zanimive odgovore za oba vidika.
Duška Godina z Agencije za energijo RS je v kontekstu razprave o ciljih energetsko-podnebne politike izpostavila pomen opredelitve odgovornosti za uresničevanje teh ciljev. Pri tem je izpostavila, da ima država kot nosilka energetske politike in pripravljavka Energetskega koncepta seveda osrednjo odgovornost; vendar je ta v veliki meri razdeljena tudi med druge deležnike v energetiki.
Z zaključnim prispevkom prvega plenarnega zasedanja je prepričal Hans ten Berge, generalni sekretar združenja EURELECTRIC, ki je odprl vprašanje izvedljivosti uresničevanja ciljev razogljičenja evropske energetike ter s konkretnimi podatki in izračuni opozoril, da gospodinjstva na računih za električno energijo v večji meri plačujejo 'stroške energetske politike' (angl. Energy policy costs) kot 'stroške električne energije' (angl. Electricity costs).
V popoldanskem delu konference sta sledili strokovni razpravi. Prva je odprla temo novega trga in energetskega preoblikovanja, druga pa se je osredotočila na izzive oblikovanja podnebno-energetskih projektov za doseganje podnebno-energetskih ciljev.