V organizaciji Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije se je včeraj v Portorožu začela že 28. mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo 2019.
Letošnje štiridnevne konference se udeležuje več kot 170 vodilnih jedrskih strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 25 držav Evrope in vsega sveta ter ključnih mednarodnih organizacij na področju jedrske energije.
Osrednje poudarke tokratne konference sta na včerajšnjem odprtju predstavila predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije doc. dr. Tomaž Žagar in predsednik programskega odbora konference prof. dr. Borut Smodiš. Mednarodne in domače udeležence sta v uvodu nato pozdravila generalni direktor Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Tomaž Boh ter državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver. Poudarila sta pomen jedrske energije v Sloveniji z znanstveno-raziskovalnega, energetskega in okoljsko-podnebnega vidika.
Po slavnostnem odprtju so sledili trije tematski prispevki, v katerih so tuji in domači strokovnjaki poudarili pomen jedrske energije. Dr. Sama Bilbao y Leon iz OECD NEA (Nuclear Energy Agency) je predstavila ugotovitve študije stroškov razogljičenja, ki so jo objavili v letošnjem letu. Kot je poudarila, moramo zaradi uresničevanja pariških podnebnih zavez k razogljičenju energije in predvsem proizvodnje elektrike pristopiti hitro in odločno. »Elektroenergetski sektor je treba radikalno prestrukturirati in omogočiti hitro rast uvajanja velikih količin nizkoogljičnih proizvodnih tehnologij, s poudarkom na jedrski energiji in obnovljivih virih energije, pri čemer je razogljičenje brez uporabe jedrske energije bistveno dražje.«
V nadaljevanju je Bret Kugelmass, glavni izvršilni direktor ameriške organizacije Energy Impact Center in urednik podcasta Titans of Nuclear, predstavil argumente za vlogo jedrske energije pri blažitvi podnebnih sprememb. Izpostavil je ugotovitve tehniško-ekonomskih analiz, ki potrjujejo osrednji pomen jedrske energije pri globokem razogljičenju energetike in širše družbe.
S strani slovenske jedrske stroke je kot tretji govorec nastopil vodja proizvodnje v NEK Gorazd Pfeifer, ki je predstavil pomen obratovalne odličnosti jedrske elektrarne Krško za doseganje nizkoogljične družbe in blažitev podnebnih sprememb. »O pomembnem prispevku jedrske energije k nizkoogljičnosti veliko pove dejstvo, da so izpusti v slovenski energetiki dosegli najnižjo vrednost leta 2014, ko je NEK v letu brez rednega remonta proizvedla več kot šest milijard kilovatnih ur električne energije in so visoko proizvodnjo zaradi ugodne hidrologije zagotovile hidroelektrarne,« je poudaril Pfeifer in omenil tudi pomen posodobitev tehnološke opreme za večjo proizvodnjo električne energije.
»Vsebino uvodnih predstavitev smo skupaj z vabljenimi predavatelji zasnovali z željo, udeležencem konference predstaviti energetske, podnebne in ekonomske vidike vloge jedrske energije v današnji in prihodnji oskrbi z energijo. V Sloveniji smo lahko ponosni, da približno polovico vse naše nizkoogljične električne energije pridobimo v jedrski elektrarni v Krškem. Tako z okoljsko-podnebnega kot tudi z ekonomsko-obratovalnega vidika nas to postavlja med moderne, čiste in zanesljive elektroenergetske sisteme sveta in Evrope, kot so na primer švedski, francoski ali švicarski,« je poudaril dr. Tomaž Žagar.
Sledila je interaktivna razprava, v kateri sta se uvodnim govorcem na odru pridružila še vodja odseka za reaktorsko tehniko pri Institutu Jožef Stefan prof. dr. Leon Cizelj in generalni direktor družbe GEN energija Martin Novšak. Razpravljali so o vlogi, izzivih in priložnostih jedrske energije ter se dotaknili tudi izzivov raziskav in razvoja jedrske infrastrukture, aktualnega snovanja slovenske energetsko-podnebne politike, povezane s pripravo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in Energetskega koncepta Slovenije, ter vloge jedrske energije v teh dokumentih, vključno s širitvijo jedrskih proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji s projektom izgradnje drugega bloka JEK 2.
V zaključku prvega konferenčnega dne so podelili častni članstvi dolgoletnima zaslužnima članoma Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije prof. dr. Borutu Mavku in dr. Andreju Stritarju.
V okviru konference, ki bo trajala do četrtka, 12. septembra, se bo skupaj zvrstilo kar devet vabljenih predavanj, med njimi tudi predavanje Alastaira C. Lairda, predsednika krovnega Evropskega jedrskega združenja (ENS – European Nuclear Society).