Za države označene z manjšimi krogci (število prebivalcev), nižje na navpični osi, bolj oddaljenih od izhodišča vodoravne osi, si za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v cestnem prometu lahko občutno učinkoviteje pomagajo z električnimi avtomobili, kot z javnim potniškim prometom in nemotornimi oblikami mobilnosti. Vir: Eurostat, 2015
Ob takšnem prostorskem razvoju je za hitro in odločno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov cestnega prometa trenutno najbolj primerna množična električna mobilnost. To dokazujejo tudi podatki o dnevnih delovnih migracijah v Ljubljani, kjer je leta 2021 delalo 102.004 Ljubljančanov in 136.042 prebivalcev drugih občin. Iz Mestne občine Maribor se na delo v Ljubljano vozi 3.644 zaposlenih, MO Celje 2.633, MO Koper 2.400. Le 8.737 ljudi zaposlenih iz teh treh mestnih občin na dan prepotuje za 19,2 odstotka večjo razdaljo, kot 102.004 Ljubljančanov. Če bi teh slabih 9.000 ljudi začelo uporabljati električne avtomobile, bi občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za pot na in z dela zaposlenih v Ljubljani, kot če bi vsi Ljubljančani do dela pešačili ali se vozili s kolesom. To je izjemno zgovoren dokaz, koliko manjši učinek imajo za razogljičenje cestnega prometa v Sloveniji nemotorne oblike mobilnosti. Kako si med regijski delovni migranti lahko pomagajo z javnim potniškim prometom, odkrivajo dvakrat do trikrat daljši časi potovanja od doma do delovnega mesta z avtobusom ali vlakom, v primerjavi z avtomobilom. Sodobni električni avtomobili, ki z enim polnjenje brez težav tudi pozimi zmorejo povratno pot med Mariborom in Ljubljano po avtocesti z največjo dovoljeno hitrostjo 130 km/h, prebivalcem Maribora, Kopra in Celja v petih letih, z upoštevanjem nabavne cene avtomobila, omogočajo tudi prihranke v višini od 15 do 30 tisoč evrov, glede na primerljiv avtomobil na fosilna goriva.
Tako kot vse članice Evropske unije bo tudi Slovenija do leta 2030 morala zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v cestnem prometu za 43 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Glede na razpršeno poselitev in razporeditev delovnih mest bo to možno le s pospešeno elektrifikacijo cestnega prometa. Toliko bolj, ker smo do leta 2019 v primerjavi z letom 2005 povečali izpuste toplogrednih plinov v cestnem prometu za 28,5 odstotka.
Vendar bodo prebivalci Slovenije zaradi neučinkovitega zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v cestnem prometu soočeni z vse dražjo dnevno mobilnostjo že od leta 2028 dalje. Takrat naj bi namreč v EU začelo veljati trgovanje z emisijskimi kuponi v cestnem prometu. Strošek bo prenesen v ceno goriv, torej na voznike avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Z uvedbo trgovanja z emisijskimi kuponi v cestnem prometu, bo tudi za ta sektor začel veljati cilj zmanjšanja emisij za 43 odstotke v primerjavi z letom 2005, kot velja v energetiki in veliki industriji. Najnovejši predlog Sveta Evrope pa gre v smer, da naj bi za sektorje za katere velja trgovanje z emisijskimi kuponi zmanjšanje do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 povečali na 60 odstotkov.
Ko bo uveljavljeno trgovanje z emisijskimi kuponi v cestnem prometu bo električna mobilnost resnično postala nuja za večino Slovencev. Težave s katerimi se bomo soočili takrat bodo občutno večje, kot tiste, ki jih bo prinesla uveljavitev prepovedi prodaje avtomobilov z motorji z izpusti toplogrednih plinov leta 2035.
Z množičnim prehodom na električno mobilnost bo seveda najbolj na udaru elektroenergetika. Da bi čimprej našla prave odgovore na izzive množične elektrifikacije avtomobilov in gospodarskih vozil, vse tja do najtežjih tovornjakov, bo morala pogledati na drugo stran polnilnic za električna vozila. Na avtomobile, gospodarska vozila in uporabnike. Spoznati najsodobnejše tehnologije električnih avtomobilov, zakonitosti njihove uporabe ter prednosti, ki jih zagotavljajo v primerjavi z avtomobili na fosilna goriva. Le tako bo možno zagotoviti pozitivno uporabniško izkušnjo z električnimi avtomobili in zagotoviti najnižje stroške polnjenja ob sočasnem zagotavljanju stabilnosti elektroenergetskega omrežja.
Zato bomo v reviji in portalu Naš stik začeli objavljati članke o uporabniških izkušnjah z najnovejšimi električnimi avtomobili na slovenskem trgu z izzivi pri njihovi uporabi, realnimi podatki o porabi energije v različnih okoliščinah, o močeh in časih polnjenja na različnih polnilnicah ter preračunavali njihovo ekonomiko uporabe v osebne in poslovne namene glede na različne scenarije.