Svetnice in svetniki Občinskega sveta Mestne občine Krško so na včerajšnji 2. izredni seji na pobudo več svetnic in svetnikov zahtevali odgovore od pristojnih ministrstev in energetskih družb glede financiranja in terminskega plana izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini ter obratovanja jedrske elektrarne po letu 2023. Jasnih odgovorov, kdaj se bo gradnja odlagališča NSRAO začela, od pristojnih žal niso dobili. Sprejeli so sklep, v katerem so med drugim zahtevali, da pristojni imenujejo strokovno kompetentno vodstvo Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), da pri projektu izgradnje odlagališča NSRAO sodelujejo z Mestno občino Krško in da naj Vlada RS spremeni odlok o ustanovitvi ARAO, v delu, ki opredeljuje člane upravnega odbora, v katerem naj se kot člani imenujejo tudi predstavniki lokalne skupnosti, NEK in družbe GEN energija.
Župan mag. Miran Stanko je uvodoma poudaril, da je Mestna občina Krško do sedaj bila partner pri aktivnostih v zvezi z umeščanjem in delovanjem jedrskih objektov v lokalnem okolju in bo še naprej morala biti partner. »Prihajajo novi projekti, pri katerih brez našega pristanka in sodelovanja ne bo šlo. Lokalna skupnost mora biti slišana in tudi bo slišana«, je opozoril župan in dodal: »Zadnja dogajanja v zvezi z izborom izvajalcev gradnje odlagališča NSRAO, z nesprejemljivo visokimi cenami in novo imenovanje vodstva ARAO, ki bo skrbel za potek gradnje, vzbuja dvom v rok dokončanja gradnje. Ker se zavedamo, da Slovenija ne bo mogla brez elektrike iz NEK, se sprašujemo, kaj se bo dogajalo z NSRAO«.
Kot je uvodoma poudarila svetnica Tajana Dvoršek, prvopodpisana pod pobudo za sklic izredne seje, imajo prebivalci pravico vedeti, kaj se dogaja v domačem okolju. »To je prostor, v katerem živimo, naša pravica je, da o tem soodločamo, ker bodo imele te odločitve dolgoročne posledice.« »Upam, da bo današnja seja prvi korak za prihodnje uspešno sodelovanje, saj mora biti skupen cilj vseh finančno učinkovit, transparenten in uspešen razvoj jedrske energetike«, je zaključila.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je poudaril, da je ključno poslanstvo ARAO, da čimprej in po sprejemljivi ceni zgradi odlagališče NSRAO. »Gradnja bi se morala, če bi želeli imeti delujoče odlagališče do leta 2023, začeti pred tremi leti, pa se to ne bo zgodilo«, je poudaril. »Jasno je, da je bilo delovanje agencije v preteklosti neučinkovito, nismo prišli do gradbenega dovoljenja in ne do izbora izvajalca. Osnovno vodilo ministrstva je, da pride do gradnje čimprej, kajti dolgoročno rešitev odlagališča je izrednega pomena za jedrsko varnost v Sloveniji in širše in tudi za druge projekte na področju jedrske energetike. Prepričan sem, da bo prišlo do ponovitve razpisa in da je treba novelirati investicijski program«, je še dodal.
V. d. direktorice ARAO Petra Grajžl je dejala, da se je z nastopom funkcije odločila, da temeljito preveri ponudbo izvajalca za gradnjo odlagališča (ta je znašala 148 milijonov evrov, ocenjena vrednost iz investicijskega programa pa okoli 43 milijonov). Kot je še dodala, je ključna preveritev cen na trgu in kot srž problema izpostavila rok izgradnje 900 dni, ki je določen v programu, kar naj bi bilo po navedbah ponudnikov neizvedljivo.
Predstavnik Nuklearne elektrarne Krško Matjaž Gričar je svetnicam in svetnikom pojasnil trenutno stanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov na območju NEK, ki se skladišči v začasnem skladišču. V letu 2021 je v NEK po njegovih besedah nastalo 2488 kubičnih metrov NSRAO, od tega pa skladiščeno 2333 kubičnih metrov, preostanek pa je pripravljen za nadaljnjo obdelavo. »Za zagotovitev dolgoročnega obratovanja jedrske elektrarne je potrebno s prevzemom NSRAO začeti v obdobju od 2023 do 2025 oz. vsaj minimalno sprostiti skladiščne kapacitete NEK pred koncem leta 2025», je poudaril Gričar.
Novi generalni direktor GEN energije Blaž Košorok je zagotovil, da jedrska varnost ni ogrožena. »Ni bila zadnjih 40 let in naslednjih dvajset let, ko bo podaljšana življenjska doba prvega bloka JEK, in naprej, ko bo zgrajen drugi blok. Zaradi stroke, ki je zbrana v NEK in v GEN energiji.«
Svetnik Jože Žabkar je opozoril, da je nujno usmeriti vso energijo, da čimprej pridemo do odlagališča, Dušan Dornik je izrazil skrb glede rešitve z odlaganjem NSRAO s Hrvaško, Vlado Bezjak je postavil več vprašanj v zvezi z načrti ARAO glede gradnje odlagališča NSRAO in posledice za obratovanje JEK, Ana Somrak je izrazila dvom glede odločitve v. d. direktorice ARAO, da ponovno preveri ponudbo za gradnjo odlagališča, mag. Nataša Šerbec je vprašala, kako bodo ARAO ter ministrstvo za okolje in prostor zagotavljalo sredstva za gradnjo odlagališča in kakšni so časovni roki.
Dr. Tomaž Žagar, ki je pred leti že vodil ARAO in se je tudi prijavil na zadnji razpis, a je kandidaturo umaknil, pa je pojasnil, da se je zato odločil, ker je zakonodajni okvir za delovanje agencije tako neučinkovit, da zahtevanih nalog ni mogoče izvajati. «Če želimo ravnanje z radioaktivnimi odpadki učinkovito urediti tako, da bo to zares koristna infrastrukturna podpora uporabi jedrskih tehnologij, pozivam, da se ravnanje z radioaktivnimi odpadki zakonsko uredi tako, da bo to možno,« je poudaril.
Ob zaključku so svetnice in svetniki sprejeli sklep, da Občinski svet Mestne občine Krško, v zvezi z imenovanjem direktorja Agencije za radioaktivne odpadke, terminskim planom, financiranjem in potekom izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), poziva Upravni odbor Agencije za radioaktivne odpadke, Ministrstvo za okolje in prostor in Vlado Republike Slovenije, da:
· skladno s predpisanim zakonskim rokom imenujejo direktorja Agencije za radioaktivne odpadke, ki bo imel ustrezne strokovne kompetence na jedrskem področju ter bo sprejemljiv z vidika transparentnosti, etičnih standardov in omejevanja tveganj za nasprotje interesov;
· sodelujejo z Mestno občino Krško in upoštevajo mnenja občine, saj to pripomore k boljšemu poteku izgradnje odlagališča NSRAO. Pravočasna in transparentna izgradnja odlagališča NSRAO je bistvenega pomena za delovanje NEK ter zagotavlja dolgoročno jedrsko varnost v celotni državi;
· Agencija za radioaktivne odpadke čim prej izvede vse aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izvede celovit in transparenten izbor izvajalca gradnje odlagališča NSRAO, skladno s predvideno finančno konstrukcijo;
· Vlada Republike Slovenije z neusklajenimi kadrovskimi in drugimi potezami preneha z rušenjem korektnih odnosov z lokalno skupnostjo, saj s tem ogroža sprejemljivost projekta JEK 2 v mestni občini Krško;
· Vlada Republike Slovenije naj spremeni Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke (Uradni list RS, št. 8/22) in v spremenjeni 12. člen zapiše, da upravni odbor zavoda šteje osem članov, poleg štirih članov ustanoviteljice in enega predstavnika sveta delavcev naj se imenujejo še predstavniki lokalne skupnosti, Nuklearne elektrarne Krško in družbe GEN energija.