Cilj društva Temno nebo Slovenije je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja.
V zvezi s tem želijo opozoriti tudi na negativen vpliv, ki ga ima svetlobno onesnaževanje na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in nasploh na okolje. Po zapisu na spletni strani društva Temno nebo Slovenije, njihov cilj nikakor ni da bi bila Slovenija ponoči v temi, hočejo le boljšo razsvetljavo, ki sveti navzdol, kjer svetlobo potrebujemo in ne navzgor, kjer nikomur ne koristi.
Njihova skrb za kvaliteto nočnega neba je povsem v skladu z Univerzalno deklaracijo o pravicah bodočih generacij, ki jo je izdal UNESCO. V tem dokumentu med drugim piše, da imajo bodoče generacije pravico do neokrnjene narave in čistega okolja, vključno s pravico do čistega neba.
Spodbuden primer dobre prakse v podjetju SEL
Med energetskimi podjetji, ki so v tej smeri naredila pomembnejše korake, posebej omenimo Savske elektrarne Ljubljana (SEL). V sodelovanju z društvom Temno nebo so precej prispevale k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja elektrarn. Skupna instalirana moč svetilk na HE Medvode se je s 7,46 kW z obnovo zmanjšala na 2,92 kW ter na HE Moste z 9,47 kW na 1,77 kW. S tem so v podjetju SEL, računano samo za zamenjane svetilke, dosegli na HE Medvode zmanjšanje porabe električne energije za 76 odstotkov, na HE Moste pa za 86 odstotkov. Nedvomno gre za spodbuden primer dobre prakse, ki bi ga kazalo posnemati tudi v drugih energetskih podjetjih.
Slovenija ima rekordno porabo elektrike za razsvetljavo
V društvu Temno nebo nadalje opozarjajo, da zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo, postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Ne nazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja, saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.
Kvalitetnejše svetilke pomenijo tudi nižjo porabo elektrike
Nezasenčene in delno zasenčene ter nestrokovno postavljene svetilke zunanje razsvetljave pogosto srečujemo tudi v Sloveniji. Velik del svetlobnega toka (in s tem dragocene električne energije) se tako brez najmanjše koristi izgublja v nebo. Še več, svetloba, ki nam uhaja v nebo se razpršuje na vodnih kapljicah in delcih prahu, nebo zato postaja svetlejše, da se šibki nebesni objekti preprosto izgubijo na njegovem ozadju. V Sloveniji k svetlobnemu onesnaženju največ prispevajo velika urbana področja kot so ljubljanska kotlina, Maribor, celjska kotlina pa tudi obalna regija. Precejšen del umetne svetlobe dobimo tudi iz sosednjih držav, predvsem iz Italije in Hrvaške, pojasnjujejo v društvu Temno nebo.
Glede na to problematiko društvo želi spodbuditi k uporabi kvalitetnejših svetilk, ki pomenijo tudi nižjo porabo električne energije in posredno tudi manjše emisije škodljivih plinov. To še posebej velja glede na dejstvo, da se v Sloveniji dobršen del elektrike proizvede z izgorevanjem fosilnih goriv v termoelektrarnah.