Na Brdu pri Kranju je včeraj potekalo že 3. strateško srečanje udeležencev energetskega trga Inovacije energetike.
Letošnja rdeča nit srečanja je bila Revolucija poslovnih premikov. Preko sto udeležencev srečanja je iskalo odgovore na vprašanje, kako naj inovativno delujemo, da ustvarimo konkurenčno prednost in dodano vrednost. Naslov srečanja ni bil izbran naključno, ampak sovpada s časom, ko se uvajajo nove tehnologije in se postavlja vprašanje, kako naj se slovenska energetika temu pridruži in najde svoj preboj na mednarodni trg. Kot je uvodnem nagovoru dejal predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc, je takšno srečanje prava priložnost za pogovor o uspehih in tudi tegobah, ki tarejo slovensko energetiko. Poudaril je, da je energetika preresna dejavnost, da bi se prepustila tekočim dogodkom. Pred slovensko energetiko so številne zahteve in pričakovanja, odprtih je mnogo vprašanj, zato moramo natančno načrtovati njen razvoj.
Znanost in tehnologije so neločljivo povezane
Uvodni panel je celostno zajel zakonodajo, znanost, pametna omrežja in inovativnost. Direktor Direktorata za energijo, mag. Janez Kopač je predstavil vsebino novega Energetskega zakona in trenutno dogajanje z njim. Če Slovenija letos tega zakona ne bo sprejela, jo lahko doleti denarna kazen Evropske komisije. Zato so se na Ministrstvu za gospodarstvo odločili, da skrajšano verzijo zakona pošljejo v obravnavo državnemu zboru. A ker je ta njegovo obravnavo zavrnil, bo zakon moral počakati na novo vlado in parlament.
Direktor Instituta Jožef Štefan dr. Jadran Lenarčič je bil kritičen do (ne)povezave znanosti in gospodarstva. Po njegovem mnenju razmere, ki vladajo v slovenskem prostoru pri prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso niso ugodne, razlogi za to pa mnogoteri. Večinoma je položaj posledica dvajsetletnih napačnih gibanj na tem področju. Zato je gospodarska kriza izjemna priložnost za konkretne premike, a država mora najprej zgraditi sistem, ki bo omogočil združevanje vseh znanj. Kot je sklenil, razvoj družbe temelji na znanju, zaupanju, odgovornosti, odprtosti in sodelovanju različnih sfer. Učinkovit prenos znanstvenih dosežkov v prakso pa je lahko le rezultat celovitega razvojnega koncepta in številnih mehanizmov, ki spodbujajo znanstveno in razvojno delo in ustvarjajo ugodna okolja ter podlago za inovativnost.
O tem, kakšne inovacije potrebujemo za električna omrežja 21. stoletja je spregovoril predsednik Združenja CIGRE-CIRED mag. Krešimir Bakič. Poudaril je, da bodo električna omrežja v prihodnosti igrala ključno vlogo povezovanja milijonov različnih virov električne energije, zato je njihova nadgradnja nujna. Omrežna arhitektura bo drugačna in za realizacijo vizije do 2050 zahteva na tisoče inovacij, ki bodo spremenile podobo zdajšnje energetike.
O poslovnih premikih in inovativnosti podjetij je spregovoril še Jožek Gruškovnjak iz podjetja Cisco IBSG. Osredotočil se je na vprašanja, zakaj inovativnost sploh potrebujemo, kje inovirati in kako se tega pravzaprav lotiti ter kako se povezati v mrežo idej. Praksa uspešnih podjetij kaže, da ideje pridejo od koder koli: od zaposlenih, poslovnih partnerjev in uporabnikov. Kot je še dejal, je največji problem inovativnosti v izvedbi ideje, zato inovativnost potrebuje strategijo: od spodbujanja nastajanja in zajemanja novih idej ne glede na njihov izvor, sistematičnega preverjanja in vrednotenja do izvedbe in spremljanja uspešnosti. Na naslednjem omizju o inovacijah so sogovorniki predstavili svoje poglede in ideje ter primere dobre prakse o tem, kako v inoviranju v energetiki priti od ideje do dodane vrednosti. V nadaljevanju so udeleženci na treh vozliščih razpravljali o visokotehnoloških inovacijah, netehnoloških inovacijah ter trgu z zemeljskim plinom.
Novi NEP se v praksi že izvaja
Vozlišča so bila iztočnica za sklepno osrednjo okroglo mizo z vodilnimi energetiki in strokovnjaki iz elektroindustrije z naslovom NEP- revolucija poslovnih premikov?
Osnovno vprašanje je bilo, ali bo novi NEP omogočil uresničitev vseh inovacijskih priložnosti in, ali bo sploh sprejet takšen, kot je pripravljen? Kot je pojasnil mag. Kopač, so tri glavne usmeritve NEPa OVE, URE in pametna omrežja. Po njegovih besedah sam NEP pomeni usmeritev, za gospodarske priložnosti pa so bolj pomembni izvedbeni dokumenti, kot so Energetski zakon, Akcijski načrti, prostorski akti in drugo. To pomeni, da se novi NEP v praksi pravzaprav že izvaja, predvsem na področju URE in OVE, manj pa na področju pametnih omrežij. Del NEPa je torej realiziran, del bo zajet v Energetskem zakonu, tretji del pa mora biti šele sprejet. Ta naj bi določil tudi usmeritev porabe denarja iz podnebnega sklada. Sogovorniki so bili enotni, da je NEP dobra usmeritev za nadaljnje razprave in dobra orientacija za iskanje dobrih rešitev. Generalni direktor HSE mag. Matjaž Janežič je opozoril predvsem, da je slovenska energetika več kot le elektroenergetika ter, da so termoelektrarne eden od najbolj stabilnih virov, zato brez njih tudi v prihodnosti ne bo šlo. Po besedah direktorja družbe Gen energija Martina Novšaka je pomembno, da NEP sledi osnovnim ciljem trajnostnega razvoja energetike. Sami se zavzemajo za podaljšanje delovanja NEK in izgradnjo drugega bloka, upajo pa, da jih bo pri tem podprla tudi država. Kot je poudaril prof. dr. Jurij Tasič, moramo slovensko majhnost v mednarodnem prostoru izkoristiti kot prednost. Da se nahajamo tik pred novim investicijskim ciklom, ki zahteva skrbno načrtovanje razvojno-investicijskih načrtov v skladu z evropskimi zahtevami je opozoril direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije Janez Renko. Direktorica Javne agencije za energijo Irena Praček je na okrogli mizi poudarila pomen odgovorne energetske politike in zbrane seznanila s potekom prenosa evropske zakonodaje v slovenski pravni red, za kar imamo vse manj časa. Direktor Elesa mag. Milan Jevšenak pa je opozoril, da je NEP izhodišče, koliko in kje bo Eles gradil daljnovode. Po njegovem mnenju bi potrebovali brezčasen NEP, ki bi zadovoljil vso Slovenijo in dal jasne usmeritve. Če ne bomo gradili novih daljnovodov in nadgrajevali obstoječega omrežja, bomo namreč kmalu postali siva cona na evropskem zemljevidu.
Polona Bahun