Pod tem naslovom je Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije konec novembra pripravilo okroglo mizo in študentom podelilo nagrade.
O tem strokovnem dogodku smo se pred dnevi pogovarjali s prof. dr. Markom Čepinom s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je hkrati tudi predsednik DJSS.
Na okrogli mizi, ki je potekala na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, so sodelovali: prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (podiplomski študij Jedrske tehnike), dr. Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost, ki je v zadnjih letih bil tudi vodja skupine evropskih upravnih organov s področja jedrske varnosti (European Nuclear Safety Regulators Group) ter dr. Luka Štrubelj, inženir za tehnične analize v podjetju Gen energija.
Prof. dr. Leon Cizelj je govoril o vlogi človeških virov - ljudi kot odgovornih subjektov in nosilcev jedrske varnosti. Dr. Andrej Stritar je predstavil pomembnejše vidike jedrske varnosti. Dr. Luka Štrubelj se je dotaknil cen električne energije proizvajalcev v Sloveniji. Kot kažejo podatki, sta NEK in DEM dva vira, ki imata najnižjo lastno ceno. Cena, ki jo dosežemo na trgu sicer ni odvisna od najnižje lastne cene, so pa pri prodaji električne energije iz lastnih virov, ki so konkurenčni, vsekakor doseženi boljši ekonomski in finančni kazalci. Poleg tega je bilo govora tudi o možnostih za gradnjo nove JEK ter o nacionalnih strategijah v energetiki na splošno.
Ne samo objekti, ampak tudi človeški viri
Na omenjeni okrogli mizi so razpravljavci poudarili, da je večja poraba električne energije povezana z večjo stopnjo socialne varnosti in z manjšo stopnjo brezposelnosti. V Sloveniji potrebujemo več električne energije, kot jo sami proizvedemo, zato je nujno graditi nove elektrarne. Pri tem je potrebno imeti na razpolago dovolj usposobljenih kadrov, za kar je treba skrbeti dolga leta vnaprej. Ni namreč dovolj, da imamo samo dobre energetske objekte, ampak so na področju jedrske energetike nujni še zlasti človeški viri.
Oskrba z električno energijo mora biti varna, zanesljiva in konkurenčna. V Sloveniji jedrska energija pomembno prispeva k varni in zanesljivi ter konkurenčni oskrbi z električno energijo, kar dokazuje uspešno delovanje jedrske elektrarne v Krškem, ki že 30 let uspešno obratuje. Jedrska energija bo tudi v prihodnje pomemben trajnostni vir, ki bo skupaj z obnovljivimi viri omogočal zanesljivo oskrbo z električno energijo, kar je potrebno zapisati tudi v strateške dokumente naše države.
Nagrade v okviru natečaja Jedrska energetika danes in jutri
Ob tej priložnosti so uspešnim študentom podelili nagrade v okviru nagradnega natečaja z naslovom Jedrska energetika danes in jutri. Z namenom spodbujanja raziskovanja in vključevanja mladih na področje jedrske energije so Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, Institut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ob podpori Gen energije in drugih ustanov tudi letos organizirale omenjeni nagradni natečaj.
Prvo nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel Peter Šušnjar, študent 3. letnika fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, in sicer za animacijo z naslovom »Choice«. Animacija http://www.youtube.com/watch?v=K24_qhsvkaE ima zelo jasno sporočilo o tem, da so naše današnje odločitve lahko ključne za našo prihodnost. Za naše bivanje na planetu sta lahko usodni pomanjkanje energije in prekomerno onesnaževanje okolja. Oboje rešuje jedrska energija. Prihodnost je torej v jedrski energiji!
Drugo nagrado v vrednosti 750 evrov je prejel Edin Lakić, absolvent elektroenergetike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, in sicer za predstavitev z naslovom »Sprejemljivost jedrske energije«. Predstavitev predstavlja različne vire električne energije in njihov vpliv na okolje. Podrobno in natančno je podano stanje tako v Sloveniji, kakor tudi v sosednjih državah in v Nemčiji.
Tretjo nagrado v vrednosti 500 evrov pa je prejela Anja Petko, absolventka mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in mednarodnega poslovanja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in sicer za razpravo »Zaprtje jedrskih elektrarn v Nemčiji«. Razprava raziskuje politično odločitev Nemčije, da se odpove pridobivanju električne energije v jedrskih elektrarnah. Jasno je pokazano, da odločitev ne temelji na varnostnih, ekoloških ali ekonomskih razlogih.
Miro Jakomin