Vlada odgovarjala na poslansko vprašanje glede zelene davčne reforme.
Kot pojasnjuje, je varovanje okolja ena izmed pomembnejših nalog in izzivov naše države, zato je treba k omenjeni problematiki pristopiti premišljeno. Pri izvedbi zelene proračunske reforme v Sloveniji je treba upoštevati, da so prihodki iz naslova okoljskih davkov že sedaj sorazmerno visoki. Prav tako mora biti zaradi osrednjega cilja javnofinančne konsolidacije zelena proračunska reforma zastavljena tako, da bo podprla prehod v zeleno gospodarstvo na fiskalno nevtralen način. Zeleno gospodarstvo je cilj procesa, s katerim bo Slovenija postala konkurenčno gospodarstvo, v katerem bodo razumljene ter upoštevane omejitve, ki jih postavlja naravno okolje.
Vlada s številnimi ukrepi in programi že spodbuja prehod v zeleno gospodarstvo, katerega rast ne bo temeljila na povečani rabi naravnih virov in energije, ampak bo z učinkovitostjo in inovacijami zmanjševala emisije toplogrednih plinov, izboljševala konkurenčnost ter spodbujala rast in zaposlenost.
Vlada je tako dejavno in odgovorno pristopila tudi k pripravi in izvedbi strateškega razvojnega projekta Zelena proračunska reforma, katerega realizacija je predvidena v letu 2018. V marcu je potrdila začetek izvedbe projekta in Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P3: Zelena proračunska reforma, ki ga je v sodelovanju z vladno projektno pisarno pripravilo Ministrstvo za finance. V ta namen je bila ustanovljena projektna skupina za izvedbo projekta, ki jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Naloge projektne skupine so pregledati in analizirati ukrepe ekonomske politike države (davčnih olajšav, subvencij in drugih spodbud) z negativnim učinkom na okolje, pregledati in analizirati ukrepe ekonomske politike države (davčnih olajšav, subvencij in drugih spodbud) s pozitivnim učinkom na okolje, opredeliti nabor možnih ukrepov, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost na področju doseganja ciljev okoljske politike, ter oblikovati priporočila za njihovo uveljavitev.
Poleg tega pa bodo predstavili še primere dobrih praks oziroma ukrepov, ki so že bili sprejeti ali so v pripravi, s pozitivnim komplementarnim učinkom tako na okolje, javne finance kot tudi druge resorne politike.
Zelena proračunska reforma je sicer le eden izmed projektov, s katerim vlada podpira uspešen prehod v bolj učinkovito in okolju prijaznejše gospodarstvo.