V družbi TEŠ so v minulih dneh skupaj s pripravljavci študije presoje vplivov sosežiga goriva SRF na okolje temeljito preučili recenzijo, ki jo je pripravil Inštitut za okolje in prostor iz Celja pod vodstvom dr. Cvetke Ribarič Lasnik. Kot so sporočili, so bili ob tem precej negativno presenečeni, saj omenjena recenzija ne odraža strokovnega mnenja o ugotovitvah presoje vplivov na okolje, ki je edini uradni in veljavni dokument in je trenutno v obravnavi na ARSO.
Po vedenju predstavnikov TEŠ je bil namen javnega naročila Občine Šoštanj izvedba recenzije presoje vplivov na okolje, ki so ga julija letos vložili na ARSO. Toda avtorica v svoji recenziji ne poda konkretnega in argumentiranega odziva na ugotovitve iz omenjene presoje, temveč namesto tega navaja in citira študijo Univerze iz Leobna, ki jo je sicer leta 2019 naročil sam TEŠ in je bila zgolj osnova za možnost izvedbe načrtovanega sosežiga in upošteva povsem druga izhodišča.
Zato prepis zaključkov omenjene študije, ki v določenem delu ni več relevantna, saj se je projekt sosežiga v zadnjih dveh letih pomembno spremenil, ne more biti del resne recenzije. V vmesnem času je namreč TEŠ opustil namero, da bi sosežig izvajal tudi v bloku 5, kar med drugim obravnava študija Univerze iz Leobna. Strokovna recenzija bi morala vsebovati konkretne metodologije in izračune, na podlagi katerih so avtorji zapisali določene ugotovitve. Analiza, pravijo v TEŠ, ki smo jo pripravili in vključili v presojo vplivov na okolje, v primerjavi z recenzijo, vse trditve podkrepi tudi s konkretnimi in strokovno priznanimi izračuni in metodologijami.
Avtorica sicer v recenziji med drugim navaja, da bodo v primeru sosežiga alternativnega goriva SRF vsi vplivi na okolje znotraj dovoljenih mejnih vrednosti. Podobno stališče vseskozi zagovarjajo tudi v TEŠ, pri čemer poudarjajo, da so na podlagi rezultatov različnih študij trdno prepričani, da bi sosežig goriva iz nenevarnih odpadkov še izboljšal obstoječo okoljsko in zdravstveno sliko v Šaleški dolini.
Avtorica recenzije, pravijo v TEŠ, se v njej opredeli tudi do problematike težkih kovin, pri čemer pa ne poda izračunov ali drugih dokazov, ki bi potrjevali njene trditve, da bi sosežig takšne težke kovine tudi dejansko emitiral v ozračje. Na širšem območju Šaleške doline se je v preteklosti na vseh površinah nalagal pepel iz dimnikov. Ta vsebuje snovi, ki jih navaja avtorica. Po ekološki sanaciji TE Šoštanj se je količina pepela zmanjšala za več kot 99 odstotkov, kar je razvidno iz trendov izmerjenih vrednosti. Izmerjene koncentracije onesnaževal, med katerimi je največ težkih kovin, pa po ekološki sanaciji dosegajo zgolj nekaj odstotkov mejnih vrednosti.
Vse analiza kažejo, da se kakovost zraka v primeru sosežiga ne bo poslabšala
Prav tako brez kakršnegakoli argumenta avtorica recenzije trdi, da se bo s sosežigom trajno poslabšala kakovost zraka in okolja. Vse strokovne analize, ki smo jih v TEŠ izvedli v sklopu presoje vplivov na okolje, kažejo nasprotno. To potrjujejo tudi monitoringi tujih, predvsem nemških termoelektrarn, ki že vrsto let uporabljajo tovrstno gorivo. Poleg tega tudi rezultati dolgoletnega ekološkega monitoringa izkazujejo uspešnost izvedenih sanacijskih ukrepov, saj so vsi spremljani parametri kakovosti okolja, katerih vpliv se povezuje z obratovanjem TE Šoštanj, daleč pod predpisanimi mejnimi vrednostmi. oB tem je treba upoštevati tudi, da ocenjevanje vplivov na okolje v presoji vplivov na okolje predpostavlja teoretično najbolj neugodne projekcije izpustov snovi v okolje. Tak pristop sicer po eni strani lahko izgleda pretiran, vendar se z njim zagotavlja strožje okoljske kriterije, kot jih sicer zahtevajo predpisi. Zato v TEŠ tudi ocenjujejo, da v praksi razlike zaradi dodajanja SRF v okolju ne bodo zaznavne.
Kot nadaljujejo v TEŠ, avtorica prav tako z ničemer ne podkrepi svojih ugotovitev glede obstoječe onesnaženosti Velenjskega in Šoštanjskega jezera. TEŠ je že leta 1987 začel z izvajanjem ekološkega sanacijskega programa, ki je med drugim vključeval tudi sanacijo jezera. V zadnjih desetletjih se je kakovost Velenjskega jezera zelo izboljšala, tako da se to po ključnih kemijskih parametrih trenutno uvršča v dobro kemijsko stanje.
Velik del recenzije zgolj prepis zaključkov iz zastarele študije
Velik del recenzije, pravijo v TEŠ, je pravzaprav prepis zaključkov večkrat omenjene analize Univerze iz Leobna, ki je bila zgolj osnova za možnost izvedbe načrtovanega sosežiga in obravnava drugačno tehnologijo ter tako ne odraža dejanskega stanja načrtovanega projekta sosežiga. To velja tudi za podatke glede dobave goriva SRF. V TEŠ namreč ne načrtujemo uvoza odpadkov iz tujine, saj imamo zagotovila, da so slovenska podjetja sposobna proizvesti dovolj velike količine dovolj kakovostnega goriva SRF za sosežig v TEŠ.
Tudi navedba v recenziji, da TEŠ ni primeren za uporabo goriva SRF, je pavšalna in ni podkrepljena z nobeno dodatno analizo ali izračuni. TEŠ 6 je najsodobnejša termoelektrarna v EU, z najsodobnejšo čistilno naprav in filtri, zato je brez dvoma primerna za izvajanje sosežiga. Blok 6 zagotavlja obratovanje, ki je skladno z obstoječimi smernicami EU na področju najboljših razpoložljivih tehnologij. Poleg tega je TEŠ sprejel odločitev, da emisijske koncentracije ne bodo enake mejni vrednosti, kot jo za sosežig nadomestnega trdnega goriva in lignita dopuščajo predpisi, pač pa bodo nižje. S tem se prostovoljno zavezuje izpolnjevati strožje kriterije zaradi manjšega vpliva na okolje, ki je bilo v preteklosti zaradi energetske dejavnosti čezmerno obremenjeno.
Recenzija je zato po mnenju TEŠ neustrezna in terja ustrezno dopolnitev s strani pripravljavcev. Namesto kakovostne strokovne ocene z metodološkim pristopom in nepristranskostjo recenzija podaja zgolj subjektivne trditve. Po mnenju TEŠ, bi zato tudi Občina Šoštanj morala prepoznati, da ne gre za strokovno recenzijo in kot skrben proračunski porabnik zahtevati njeno ustrezno dopolnitev, ki bo skladna z veljavnimi strokovnimi pravili. (bj)