Zaradi številnih netočnih in zavajajočih informacij, ki se na temo prenove načina obračunavanja omrežnine pojavljajo v javnosti, so na današnji novinarski konferenci Energetske zbornice Slovenije in Agencije za energijo želeli podrobneje pojasniti reformo in vpliv, ki ga bo imela na različne segmente odjemalcev.
Cilj reforme: pravičnejša razporeditev omrežnine
Ključno sporočilo direktorice Agencije za energijo, mag. Duške Godina, je bilo, da gre za pravičnejšo prerazporeditev omrežnine, saj sodobne merilne naprave omogočajo boljši pregled nad dejansko porabo posameznega odjemalca. Za povprečno gospodinjstvo to pomeni enak ali celo nekoliko nižji strošek omrežnine, medtem ko nekoliko višje stroške lahko pričakujejo večji odjemalci, ki imajo priključene sončne elektrarne, e-polnilnice ali druge velike porabnike elektrike, ter gospodarstvo. Tudi tu pa bo možno prilagajati porabo in v določeni meri znižati stroške.
Zato, poudarja Godina, je strah pred tem, da bi morali kuhati ponoči ali se izogibati rabi električnih aparatov, odveč. Še več, v obdobju prihodnjih dveh let gospodinjstvom odsvetuje zmanjševanje dogovorjene obračunske moči in bistvene spremembe bivalnih navad, saj bo to omogočilo pregled nad dejansko porabo in konicami, ter nenazadnje realno oceno potreb posameznega odjemnega mesta.
Na Agenciji za energijo si prizadevajo k spodbujanju učinkovitosti rabe omrežij ter aktivno prilagajanje odjema, za kar pa je nujna tudi vključitev odjemalcev. Na tem področju je sicer zaznati določeno mero upora proti lastni aktivnosti odjemalcev, pa vendarle slednja ni novost, saj se odjemalci aktivno vključujejo in svoj odjem prilagajajo tudi pri drugih storitvah.
Novi časovni bloki
Največja sprememba novega načina obračuna so časovni bloki, ki so razdeljeni na dve sezoni – višjo, ki zajema mesece november, december, januar in februar, ter nižjo, ki traja od marca do oktobra. Ob tem na agenciji poudarjajo, da je omrežje najbolj obremenjeno ob delavnikih v zimskem obdobju, zato bo tudi raba omrežij v obdobju od novembra do konca februarja najdražja.
V nižji sezoni, ki traja od marca pa do novembra, ni najdražjega časovnega bloka in zato bo strošek omrežnine precej nižji.
Vse informacije o novem načinu obračuna omrežnine so na voljo na spletnem portalu www.uro.si,
Prihodki omrežnine ostajajo enaki, stroški elektro operaterjev navzgor
Prihodki elektro operaterjev z naslova omrežnine, to so prihodki, ki jim omogočajo delovanje, medtem kljub rasti stroškov že več let ostajajo enaki, opozarja predsednik Energetske zbornice Slovenije, mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles.
Tarifne postavke omrežnine namreč že več let niso povišale – niti se ne bodo vsaj do leta 2026, saj načrtovana omrežnina do takrat ostaja enaka. Stroški elektro operaterjev so se medtem zvišali za 42,5 odstotka.
Realno bi se tarifne postavke zaradi manjše porabe (in posledično višje tarife), inflacije, dviga veleprodajnih cen električne energije in novih nalog v okviru zakonodaje EU, ENTSO-E in domače zakonodaje, morali povišati za skoraj 29 odstotkov, dodaja Mervar. V letu 2023 se to ni zgodilo, predvsem po zaslugi interventne zakonodaje.
Rast rabe električne energije zahteva prilagajanje omrežij
Rast rabe električne energije v obdobju od 2019 do danes ocenjuje na 10 odstotkov, medtem ko gospodarski odjem pada in je 17 odstotkov nižja v primerjavi z 2019. V prihodnjih letih sicer predvidevajo tako pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije kot skupno rast potreb po električni energiji – kar 39-52 odstotna naj bi bila do leta 2050 v primerjavi z 2020 – čemur bo treba prilagoditi tudi omrežja.
V skladu z načrti zelenega prehoda namreč predvidevajo močno rast priključevanja toplotnih črpalk in električnih polnilnic, na kar pa omrežje ni pripravljeno. V prihodnjem desetletju bi zato za razvoj distribucijskega omrežja potrebovali dobre 3,5 milijarde evrov, za razvoj prenosnega omrežja pa še 826 milijonov evrov.