Pogovor z dr. Dejanom Paravanom, GEN-I
GEN-I je dobavitelj električne energije tako na debelo, kot tudi na drobno. Trenutno poleg Slovenije delujejo na dvajsetih evropskih trgih, od tega na osmih trgih elektriko in zemeljski plin ponujajo tudi končnim odjemalcem. Svojim odjemalcem omogočajo kvalitetno storitev in hiter pretok informacij, ki jim omogoča uspešno obvladovanje stroškov nabave. V prihodnje ne predvidevajo sprememb poslovne politike, saj se je ta model že izkazal kot uspešen in predvsem učinkovit.
O poslovanju družbe smo se pogovarjali z dr. Dejanom Paravanom, izvršnim direktorjem za prodajo družbe, ki je obenem odličen poznavalec evropskih in svetovnih razmer na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom. To so bili tudi poglavitni razlogi, da smo ga povprašali tudi o trenutnih cenah na evropskih borzah, o povezavi cen na veleprodajnem in maloprodajnem trgu ter o razmerah na slovenskem trgu dobaviteljev.
video
Ali cene električne energije resnično odražajo razmerje med ponudbo in povpraševanjem? Kje je dno cene električne energije na Evropski energetski borzi EEX v Leipzigu? Kateri razlogi so po vašem mnenju za tako nizke cene? Kdaj bi po vašem mnenju lahko prišlo do preobrata?
To so vprašanja za milijon ali celo milijardo evrov. Cene, ki so na borzi, odražajo ponudbo in povpraševanje. Če bi bila ta dva drugačna, bi bile tudi cene drugačne. Torej moramo verjeti cenam na borzi. Po moji oceni pa sedanji cenovni nivo dolgoročno ni vzdržen. Menim, da so trenutne cene prenizke in ne odražajo zdravega dolgoročnega stanja v elektro energetiki. Trenutno obdobje nizkih cen je posledica nekaterih zgrešenih ali pretiranih regulatornih politik, ki so trg izkrivile.
Če sedaj pogledamo stran povpraševanja, odjem ne narašča. Na eni strani kriza preprečuje, da bi odjem porasel, po drugi strani pa preko ukrepov učinkovite rabe energije vsi delamo na tem, da se ta še zmanjša. K temu moramo prišteti še, da se Evropa deindustrializira, tudi zato, ker so v drugih delih sveta energenti cenejši.
Na ponudbeni strani cene določenih primarnih energentov upadajo, npr. premog in zemeljski plin. Tudi kuponi CO2 so na nizkem nivoju. Zaradi tega gredo proizvodni stroški nekaterih elektrarn navzdol. Najpomembnejši vzrok za sedanji nizek nivo cen pa še naprej ostaja večja proizvodnja od pričakovane iz OVE. Ti proizvodni viri se dejansko požvižgajo na to, kakšna je cena na trgu, saj so tako ali tako njihovi prihodki odvisni od regulirane cene in so popolnoma indiferentni na ceno, ki jo dosežejo na trgu, njihov edini cilj je maksimalna proizvodnja.
To so vzroki za trenutni nivo cen, vendar takšne razmere dolgoročno niso vzdržne. V bodoče se morajo ta razmerja popraviti, tržna cena se mora dvigniti. V nasprotnem primeru bodo marsikateri proizvodni objekti popolnoma nerentabilni. Rentabilnost pa se zagotovi na dva načina: da pride do korekcije tržnih cen, ali pa do novih regulatornih ukrepov, ki bi proizvajalcem pomagali povečati prihodke, tržna cena pa bi ponovno strmoglavila. Regulatorni ukrepi imajo zdaj absolutno prevelik vpliv na trg, trg se ne sprošča, vedno bolj se reregulira.
Torej trg po vašem ne deluje …
Trg z električno energijo ima pred sabo precej izzivov, ker je vnovič soočen s posegi s strani regulative, ki želi stanje sicer izboljšati, vendar vse skupaj postaja klobčič, ki se vedno bolj zapleta.
Kje vidite poglavitne razloge za pojav občasnih negativnih cen v Evropi, kar pomeni, da proizvajalci celo plačujejo odjemalcem za prevzem energije in kakšne posledice ima to na trg električne energije?
To je relativno enostavno: delež proizvodnje iz OVE raste, napovedovanje proizvodnje iz teh virov, ki so zelo pogojeni s strani vremena, pa je zelo nenatančen. Če je bila v preteklosti večina negotovosti napovedovanja proizvodnje in odjema na strani odjema, ki je bil do določene mere pogojen z vremenom, se je zdaj tehtnica prevesila na proizvodnjo iz OVE. Ker je delež teh vse večji, posledično pride do občasnih trenutkov ko udre na trg prekomerna količina energije. Zaradi tega ponudba preseže povpraševanje in dejansko se zgodi, ko določene energije ne moreš umakniti s trga, kar privede do negativnih cen. Ta pojav v večjem obsegu zasledujemo od leta 2008 dalje, se pa delež ali število negativnih ur na leto povečuje. Lani jih je bilo nekaj čez 60, letos v prvem polletju 30. To je pojav, ki je do neke vrste popolnoma normalen in odraža razmerja na trgu.
V zadnjih letih smo priča zniževanju cen na veleprodajnem in tudi maloprodajnem trgu. So cene že dosegle raven pod katero ni več mogoče oziroma se že kažejo kakšni kazalci, ki napovedujejo vnovično rast cen? Kako sedanje cene energije na debelo vplivajo na maloprodajne cene slovenskih trgovcev?
Do zdaj smo govorili o centralni Evropi. Tam je cena 33, 34, 35 evrov, da bi šle cene pod 30 evrov je malo verjetno. Za dvig cen zdaj ni nobenega dejavnika, vendar ko enkrat cena začne rasti, lahko raste zelo hitro. Maloprodajne cene so seveda odvisne od veleprodajnih in jim sledijo z določenim zamikom vendar ne oscilirajo tako močno.
Če govorimo o cenah za poslovne odjemalce v Sloveniji, ki sami odločajo o trenutku zakupa elektrike, je zelo odvisno od tega, kdaj in na kakšen način so jo v preteklosti zakupili. Tem, ki jih mi oskrbujemo, se bodo v letu 2015 cene še znižale.
Če govorimo za gospodinjstva v Sloveniji, cene odražajo realne razmere na trgu in ne predvidevam večjih sprememb, kajti kljub padcu cen na borzi EEX, se povečuje razlika med ceno v Nemčiji in Sloveniji, ki se odraža na ceni prenosnih zmogljivosti. Sedanja predvidevanja kažejo, da bo ta cena konec leta 2014, ko bo Eles objavil avkcijo, višja kot lani in zaradi tega bo ta razlika »požrla« to priložnost za dodaten padec cen. Ob tem je treba poudariti, da se strošek za energijo v celotnem računu za odjemalca v odstotkih vedno bolj zmanjšuje. Po drugi strani pa se ostale regulirane postavke in predvsem dajatve državi, vztrajno povečujejo. Zato pričakujem, da se bo končni strošek vključno z DDV, ki ga odjemalec plača na enoto, z leti višal.
Na zahodu nekateri veliki proizvajalci zaradi prenizkih cen že umikajo nerentabilne proizvodne objekte s trga (npr. premogovne in plinske elektrarne), odpirajo pa nove. Čaka to tudi Slovenijo? Kaj pomeni to za slovenski trg električne energije?
Ta praksa se lahko prenese tudi v Slovenijo in se v preteklosti tudi je. Vse naše elektrarne ne obratujejo, kot se je pričakovalo v času njihovega načrtovanja. Vseeno pa zapreti elektrarno ni enostaven poseg, to potegne za sabo veliko stvari. Nekateri upravljavci elektrarn so bolj radikalni, te zadeve hitreje izvedejo, drugi manj. Če je neka investicija nerentabilna, je treba oceniti, kaj je boljše, ali se jo začasno ustavi ali se nadaljuje z njo in dela minus. Splošno znano je, da bo ena od elektrarn pri nas (TEŠ 6), ki gre pravkar v pogon, v začetku delala z izgubo. Kljub temu ne pričakujem, da bi obratovanje te elektrarne pri nas zaradi tega zaustavili.
Nizke cene električne energije na debelo so prisilile slovenske trgovce k vse nižji maloprodajni ceni, s čimer ostajajo konkurenčni. Do kakšne cene še lahko gredo podjetja da ne bi ogrozile svojega obstoja?
Trgovec mora elektriko prodati malo dražje kot jo je kupil. Če jo kupi po zelo nizki ceni in proda po malo dražji nizki ceni, je enako kot jo če kupuje po visoki ceni in jo proda po malo višji. S tega stališča nihanja cen za trgovce niso tako ključna. Ta problem čutijo bistveno bolj proizvajalci, saj jim nivo cen kot je zdaj, povzroča sive lase. Zaradi tega je odgovor za dobavitelja enostaven: če bo cena na trgu na debela še dodatno padla, bomo dobavitelji dodatno znižali cene. A kot sem že povedal ocenjujem, da je to malo verjetno.
Vladimir Habjan
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v avgustovskem Našem stiku