Na območju RTP Ilirska Bistrica poteka rekonstrukcija 110/20 kilovoltne razdelilno-transformatorske postaje (RTP). Projekt poteka v sodelovanju Elesa in Elektra Primorska. V domeni Elesa je prenova sistemskega in daljnovodnega dela stikališča, distribucijski del s transformacijo 110 na 20 kilovoltov pa je v domeni Elektra Primorska.
Zgodovina stikališča je dolga. Prvo stikališče je bilo namreč zgrajeno že leta 1939 na trasi 132 kV daljnovoda Doblar – Matulji. Leta 1963 se je začela gradnja 35/10 kilovoltnega stikališča, med leti 1976 – 78 pa je bilo zgrajeno novo stikališče s transformacijo 110/20 kV. Zaradi dotrajanosti RTP je bilo odločeno, da bo v letih 2012 – 2013 izvedena rekonstrukcija stikališča v GIS izvedbi.
RTP Ilirska Bistrica je edina napajalna točka območja
Sedanji projekt je nadaljevanje tradicije soinvestitorstva Elesa in Elektra Primorska, ki se je začela z rekonstrukcijo RTP Koper. Princip je dokaj podoben, investicijo vodi Eles, Elektro Primorska sodeluje kot soinvestitor, pri čemer ves sistemski in daljnovodni del stikališča vodi in financira Eles, distribucijskega pa Elektro Primorska, je povedal Marko Hrast, direktor sektorja za prenosno omrežje v Elesu. Po besedah Hrasta je objekt zgodovinske vrednosti, postaja RTP Ilirska Bistrica pa je vitalnega pomena za to območje, saj je edina napajalna točka.
»Ta del je po svoje dokaj ranljiv, ker je po eni strani še vedno napajan s 75-let starim daljnovodom iz Divače, po drugi strani pa se nadaljuje naprej do Matuljev, tako da ne gre za prav vrhunsko napajanje. Glede na to, da planiramo obnovo daljnovoda iz Divače, je bilo logično, da tudi ta objekt, ki je star 35 let in je dotrajan, obnovimo in posodobimo. Ko smo pripravljali idejni projekt, smo ugotovili, da kljub temu, da nismo sredi urbanega dela, smo pravzaprav na odprtem na polju, zaradi obratovalnega vidika vseeno naredimo stikališče v zaprti izvedbi. To pomeni, da bomo najprej postavili stikališče in ga kasneje nemoteno preklopili, torej bo stikališče ves čas gradnje obratovalo. Če bi ga gradili v prostozračni izvedbi, bi ga morali izklopiti vsaj delno, kar bi bilo tvegano za napajanje tega območja, tega pa si nismo upali narediti,« je bil izčrpen Hrast.
Trenutno poteka gradnja stavbe novega GIS stikališča, tehnološke in komandne stavbe, postavljeni so daljnovodni portali v smeri Pivke, od koder bo prišel dvosistemski daljnovod Pivka-Ilirska Bistrica, pripravljen je tudi portal za morebitni daljnovod do vetrnih elektrarn na Voljovji rebri, če bo do gradnje prišlo. V izvajanju so zemeljska dela za transformatorske bokse za Elektro Primorska, tik pred izvedbo je kabelska kanalizacija od komandne stavbe do portalov. »Računamo, da bomo ključna gradbena dela na stavbi končali do septembra 2012, ko je predviden prevzem ključne tehnološke opreme stikališčnih naprav GIS v oklopljeni izvedbi. Planiramo, da bo ELES sam izvedel parametriranje in nastavitve sekundarne opreme, elektromontažna dela pa bomo oddali zunanjim izvajalcem. Spomladi leta 2013, ko bo vse zmontirano, bomo začeli s postopkom priklopa. Do poletja 2013 bodo testiranja pod streho, sledile pa bodo zaključne meritve montaže. Predvidevamo, da bomo do konca leta 2013 dobili uporabno dovoljenje,« je povedal Hrast.
Projektno ekipo, inženiring, vodijo Elesovi strokovnjaki v sodelovanju z delavci Elektra Primorska, operativna dela pa izvajajo zunanji izvajalci. Projektant je podjetje Korona, gradbena dela, vključno z jeklenimi konstrukcijami, izvaja podjetje Marc, vsa osnovna elektro montažna dela in nastavitve sekundarne opreme pa bodo opravili delavci Elesa.
Vrednost projekta je 7,5 mio evrov
Kot je povedal Hrast, večjih težav na projektu nimajo, tudi sodelovanje z Elektro Primorska je vzorno. Še največ tveganja je po besedah Hrasta pri javnih naročilih, kjer kot vedno prihaja do pritožb. Trenutno se na državni revizijski komisiji rešuje pritožba v zvezi s kabli, kar pa v Elesu upajo, da bo kmalu rešeno in bodo do jeseni nabavo le opravili.
Tudi po besedah Radka Carlija, vodje dejavnosti distribucije na Elektru Primorska, poteka sodelovanje na projektu dobro in brez zapletov: »Ilirsko-bistriški RTP je bil narejen v 70-letih prejšnjega stoletja in že dalj časa smo se pogovarjali, kako bi opravili rekonstrukcijo. Študija je glede na bodoče potrebe stikališča, ko se bo vklopila vetrna elektrarna Volovja reber in ko bo Eles do Ilirske Bistrice pripeljal dvosistemski daljnovod iz Pivke, pokazala, da je treba narediti tako stikališče. Zato smo z Elesom podpisali sporazum, kjer smo natančno opredelili, kdo kaj financira in na podlagi tega pristopili k investiciji. Eles je vodilni partner, mi pa sodelujemo v tistem delu, kjer gre za transformatorska polja, vendar le v 110 kilovoltnem stikališču, saj smo 20 kilovoltnega v preteklosti obnovili že sami. Nova oprema bo zagotavljala večjo zanesljivost dobave električne energije na tem območju in dovolj rezervne zmogljivosti, če bo prišlo do porasta razvoja industrije ali do gradnje železniške napajalne postaje v Ilirski Bistrici. Seveda to še ni tako blizu, je pa možno, da se bo zgodilo slej ali prej. Sodelovanje z Elesom je zelo dobro, ves čas smo ta objekt skupaj načrtovali in ga usklajevali. Investicija je vredna 2,3 mio evrov,« je zaključil Carli.
Ocenjena vrednost projekta za Eles je v višini 7,5 mio evrov. Projekt v Elesovem proračunu v letnih planih 2012 predstavlja približno 5 odstotkov vrednosti (leta 2013 bo malo več), je pa eden od osmih večjih projektov, ki jih v tem trenutku izvajajo. Z obnovljenim stikališčema in sodobno opremo se bo po besedah Hrasta vzdrževanje na tem objektu zmanjšalo vsaj za polovico. »Pri takih vrstah naprav, ki jih imamo, se vzdrževanje zmanjša približno za polovico. Manj delovnih ur je potrebno opraviti na objektu, vendar pa je tak objekt približno 40 odstotkov dražji kot v prostozračni izvedbi, zasede pa manj prostora, na nek način pa je tudi ekološko bolj primeren. Na dolgi rok se ta razlika torej izniči, manjše pa so tudi možnosti okvar,« je zaključil Hrast.
Po zaključku rekonstrukcije se bodo v Elesu lotili še rekonstrukcije daljnovoda Divača-Pivka- Ilirska Bistrica, kar bo finančno še večji projekt, saj gre za 28 kilometrov trase.
Vladimir Habjan