Omrežja

Rekonstrukcija RTP Ilirska Bistrica tudi uradno končana

ELES je pretekli mesec, po opravljenem strokovnem tehničnem pregledu, pridobil uporabno dovoljenje za RTP Ilirska Bistrica.
Rekonstrukcija RTP Ilirska Bistrica tudi uradno končana

Rekonstrukcija 110/20 kV RTP Ilirska Bistrica se je začela septembra 2009. Gre za skupni projekt družb Elektro Primorska, Eles in SODO, ki je prevzel določen del obveznosti in pravic od Elektra Primorska, pri čemer je ves sistemski in daljnovodni del stikališča vodil in financiral ELES, distribucijski del s transformacijo 110 na 20 kV pa SODO in Elektro Primorska.

Podlaga za pričetek projekta sta bila dva razvojna dokumenta. Dokument Strategija razvoja elektroenergetskega sistema RS oziroma Načrt razvoja prenosnega omrežja v RS od leta 2009 do 2018 je namreč predvideval rekonstrukcijo RTP Ilirska Bistrica v letih 2010 in 2013, v kar naj bi ELES vložil 7,5 milijona evrov. Drugi dokument, ki je bil podlaga za rekonstrukcijo pa je bil Načrt razvoja distribucijskega omrežja električne energije v RS za desetletno obdobje od leta 2009 do 2018 – geografsko območje oskrbe Elektra Primorska v letih 2010 in 2013. Ta predvideva vložek Elektra Primorska v višini 2,3 milijona evrov.

Slavnostni sporazum o izgradnji, sofinanciranju in delitvi vlaganj v RTP 110/20 kV Ilirska Bistrica v GIS izvedbi je bil podpisan 26. maja 2010. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno in je postalo pravnomočno 25. novembra 2011.  Uvedba v delo za gradbenega izvajalca je bila opravljena 9. januarja 2012. Zadnji preklop TR in DV polj na novozgrajeno GIS stikališče je bil opravljen 12. julija lani. V novembru pa je bil nato opravljen zadnji strokovno tehnični pregled.

Projektno ekipo in ves inženiring so vodili Elesovi strokovnjaki v sodelovanju z delavci Elektra Primorska. Po besedah vodje projekta na Elesu Vinka Bratine je ELES svoj del rekonstrukcije izvedel v zadanem finančnem okviru znotraj Investicijskega programa.

Glede na to, da ELES načrtuje obnovo 2x110 kV daljnovoda Divača-Pivka-Ilirska Bistrica, ki so ga Italijani gradili že v letih 1936-1938, je bilo logično, da tudi 35 let star in dotrajan objekt, obnovijo in posodobijo. Z obnovljenim stikališčem in sodobno visoko tehnološko opremo se bo vzdrževanje objekta bistveno zmanjšalo, manjša je možnost okvar, znatno se bo povečala zanesljivost napajanja regije, stikališče v GIS izvedbi pa ne nazadnje zasede tudi manj prostora. (pb)

Polona Bahun
O avtorju