Reševanje energetske revščine je bistveni del pravičnega in vključujočega procesa energetskega prehoda. Stopnje energetske revščine v pogodbenicah Energetske skupnosti so med najvišjimi v Evropi. Stanje se je pred kratkim še poslabšalo s hitro naraščajočimi cenami energije in inflacijo, zaradi česar je več ljudi potisnjeno v energetsko revščino in poslabšan njihov življenjski standard.
Poročilo poudarja pomen prepoznavanja energetske revščine, razpoložljivosti trenutnih politik in, kako je bila energetska revščina obravnavana v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN). Uporablja se lahko kot orodje pri oblikovanju prihodnjih politik za pravičen in vključujoč energetski prehod za vse.
Ugotovitve kažejo, da medtem ko vse pogodbenice izvajajo kratkoročne ukrepe za pomoč ranljivim odjemalcem, so dolgoročne strategije še vedno omejene. Predvsem Srbija in Severna Makedonija sta se izkazali kot vodilni pri izvajanju ukrepov za energetsko učinkovitost, katerih cilj je zmanjšanje energetske revščine.
Poročilo poudarja potrebo, da vse pogodbenice okrepijo svoja prizadevanja z razvojem metodologij za ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev in s krepitvijo uporabe ukrepov za energetsko učinkovitost in OVE za zagotavljanje podpore zastavljenim ciljem.
Z izvajanjem priporočil poročila in deljenja svojih izkušenj lahko države izboljšajo svoje pristope k učinkovitemu reševanju energetske revščine.
Energetska kriza je poudarila nujnost teh ukrepov, zaradi česar je Evropska komisija leta 2023 pripravila milijardo evrov vreden paket podpore za krepitev odpornosti za vse državljane, zlasti energetsko revne. Sekretariat Energetske skupnosti je ustanovil tudi posebno koordinacijsko skupino za obravnavo energetske revščine in razvil politične smernice za povečanje podpore na tem področju.
Pravni okvir za reševanje energetske revščine v pogodbenicah Energetske skupnosti temelji na ključnih predpisih, ki olajšujejo integracijo energetskega trga in prehod na čisto energijo, hkrati pa določajo zahtevo za opredelitev ranljivih odjemalcev in uvajajo zaščito pred začasnimi prekinitvami oskrbe z energijo zaradi neplačil v kritičnih obdobjih.
Da bi dodatno podprli ta prizadevanja, uredba o upravljanju od držav pogodbenic zahteva, da razvijejo NEPN, ki ocenjujejo energetsko revščino ter začrtajo cilje in politike za njeno zmanjšanje.