Skupina za modeliranje, oceno tveganja in oceno posegov v okolje je v prejšnjem mesecu uspešno končala študijo OVJE.
Omenjena skupina, ki na Inštitutu Jožef Stefan deluje v okviru Odseka za znanost o okolju, je aprila 2014 končala nalogo Ocena vzdržnosti za razvoj energetike v Sloveniji do leta 2030 s poudarkom na jedrski tehnologiji (študija OVJE). Skupina je to nalogo uspešno opravila v letu in pol, in sicer skupaj s sodelavci iz podjetja GEN energija.
Kot so pojasnili na IJS, je bilo opravljeno obsežno in strateško pomembno delo na področju energetskega načrtovanja v Sloveniji. Koncept, ki ga uveljavlja OVJE, je inovativen na področju razumevanja in ocenjevanja vzdržnosti. To postavlja Slovenijo na sam vrh držav, ki odgovorno in celovito razumejo razvoj.
Ugotovitev OVJE je, da je za zadovoljevanje potreb po električni energiji do leta 2050 najboljša izbira kombinacija jedrske in hidro energije. Drugi obnovljivi viri so manj pomemben delež pri zadovoljevanju potreb. Pomemben omejitveni dejavnik pri tem je prostorska razpoložljivost. Družbene in gospodarske spremembe, ki bi omogočile bilančno pomembno uveljavitev varčevanja oziroma učinkovite rabe energije, niso izvedljive do leta 2050, tako da je treba odločitev o gradnji novih zmogljivosti sprejeti čim prej.
Sklepne ugotovitve o energetskem razvoju
Pomembnejše sklepne ugotovitve študije OVJE je za Naš stik predstavil dr. Branko Kontić, vodja Skupine za modeliranje, oceno tveganja in oceno posegov v okolje.
Tehnologije z najvišjim potencialom oziroma največ značilnostmi vzdržnosti so hidro, jedrska in plinska. Prvi dve sta skladni s prizadevanji za čim nižjo emisijo CO2 oziroma TGP. To je pomembno kljub temu, da vplivov konkretne elektrarne, ki emitira TGP, v slovenskem prostoru ni mogoče specificirati. Smiselno je namreč prizadevanje za skladnost z mednarodno in nacionalno politiko zmanjševanja teh emisij, saj je cilj teh politik omejevanje neposrednih in posrednih pojavov ter vplivov, kot so poletni vročinski valovi, drugi ekstremni vremenski pojavi, dvig gladine morja, spremembe v poselitvi, potrebe po vodi idr.
Mešanice tehnologij z najvišjim potencialom oziroma največ značilnostmi vzdržnosti v Sloveniji so tiste, ki vključujejo poleg hidro še NEK, JEK2 in plinsko tehnologijo.
Predlogi za uresničitev družbenih pričakovanj
Dr. Kontič je iz sicer obširnih predlogov za uresničitev družbenih pričakovanj in ciljev vzdržnosti na nacionalni in lokalni ravni na kratko omenil naslednje:
- Vložek tujega kapitala do največ 50 odstotkov investicije; utemeljitev: delež vračila prihodka v lokalno skupnost in državni proračun bi moral biti čim višji.
- Nosilci vlaganj v energetiko naj bodo mobilizatorji in generatorji sprememb na področju prostorskega urejanja; utemeljitev: ponovno je treba vzpostaviti sistem optimizacijskega in usklajevalnega prostorskega urejanja, saj bo le tako mogoče pričakovati izvedbo številnih elektro-energetskih projektov na racionalen način.
- Vzpostaviti je treba medsebojno spoštljiv in odprt način sodelovanja z javnostmi (participativnost, demokratičnost).
- Odzivati se je treba na konkretne pobude lokalnih prebivalcev, ustanov in uprav (občinskih služb ter vodstev) glede izboljševanja pogojev življenja in dela; utemeljitev: lokalne skupnosti razumejo in doživljajo vzdržnost kot odpravo sedanjih vsakodnevnih težav.
- Prispevati je treba k vzpostavljanju kakovostne javne infrastrukture; utemeljitev: učinkovita in poceni komunikacija se v današnjem času šteje za pričakovan standard (ne nadstandard).
- Prispevati je treba k vzpostavljanju kakovostne okoljske infrastrukture; utemeljitev: lokalne skupnosti in prebivalci pričakujejo čisto, urejeno okolje, v katerem živijo in delajo.
- Izvajanje posebnih ukrepov, s katerimi se elektro-gospodarstvo in posamezne elektrarne identificirajo s skupnostjo, kjer delujejo in se razvijajo; utemeljitev: lokalna skupnost pričakuje, da bodo gospodarski subjekti aktivno sodelovali pri strateškem načrtovanju razvoja skupnosti in da bodo elektro-gospodarska podjetja pobudniki številnih inovacij/podjetništva na družbenem in gospodarskem področju.
- Soodločevalski pristop je treba uveljaviti zaradi občih načel delovanja v sodobnih demokratičnih družbah. Čeprav se zdi soodločanje javnosti o jedrski tehnologiji težko dosegljiv cilj, pa nekatere izkušnje dokazujejo, da je to kljub vsemu mogoče.
Potrebni projekti za pokrivanje bodočih potreb
V nadaljevanju je dr. Kontić predstavil tudi zaključno sporočilo študije o oceni vzdržnosti dolgoročnega razvoja energetike v Sloveniji. Za uspešno pokrivanje bodočih potreb po električni energiji bo treba zgraditi načrtovane hidroelektrarne, podaljšati obratovanje NEK, zgraditi JEK2, plinsko elektrarno in postopoma uvajati še druge OVE. Poleg finančnih pogojev je za izvedbo te strateške usmeritve ključno pridobiti prostor. Slednjega ne bo brez radikalnih sprememb v državnem (birokratskem) ustroju na področju prostorskega urejanja in varstva okolja (narave).
Smer sprememb bi morala iti k usklajevanju in optimizaciji pri rabi prostora ob sočasnem opuščanju naravovarstvenega fundamentalizma in normativizma. Koristi od teh sprememb bi bile splošne, kazale bi se tudi na elektroenergetskem področju, in sicer bi dobili možnost dogovarjanja o razpoložljivosti dodatnega prostora za izvajanje potrebnih in racionalnih projektov, predvsem OVE. Za to govorijo argumenti vzdržnosti.
Možne ovire, da bi se tovrstne spremembe uveljavile, so partikularne narave - ni jih mogoče utemeljiti z občim dobrim, ampak zgolj na osnovi ideologije o absolutnem varstvu narave. Ker je absolutističen pristop k naravovarstvu birokratsko podprt tudi s strani EU, obstaja možnost, da bodo slovenski uradniki s sklicevanjem na evropski pravni red še naprej zavračali energetske projekte (npr. izgradnjo HE na srednji Savi zaradi varstva ribje vrste).
Namesto da bi pri Svetu EU sprožili zahtevo za spremembo sistema Natura 2000 tako, da bi bila bolje razumljena v kontekstu prostorskega razvoja in urejanja, se slovenski uradniki udinjajo evropskim in tako bolj ščitijo celoten birokratski ustroj, kot pa delujejo vzdržno in v javno dobro. Če torej ne bo sprememb na področju prostorskega urejanja utegnejo še tako dobri energetski projekti ostati neuresničeni.
Takoj se odločiti za najboljše ključne projekte!
Druga možna ovira za izvajanje elektro-energetskih projektov je pomanjkanje financ. Ni pričakovati, da bi se »sočasno« zgradile vse načrtovane hidro elektrarne na Savi, vložilo v podaljšanje obratovanja NEK, postavilo JEK2, zgradil »južni tok« skozi Slovenijo, postavilo plinske elektrarne, obnovilo obstoječe termoelektrarne na premog (tudi če ne upoštevamo investicijskega bremena TEŠ 6) ter intenzivno vlagalo v OVE.
Poleg tega je dr. Kontić glede zaključnega sporočila študije OVJE še poudaril, da se je treba odločiti za nekatere najboljše, torej najbolj racionalne in dolgoročno vzdržne ključne projekte. Študija namreč jasno kaže, da se je treba odločiti takoj, saj že sedaj zamujamo z operativnimi pripravami na gradnjo ključnih elektro-energetskih objektov. Treba je le še poiskati vrhunsko usposobljenega in izkušenega, prodornega ter zaupanja vrednega nosilca elektro-energetskega preboja, da bo izvedel odločitve, utemeljene s študijo OVJE.
Miro Jakomin