Najpomembnejši sta zmanjšanje brezplačnih pravic do emisij CO2 in več sredstev za inovacije v nizkoogljične tehnologije.
Kot je znano, je Evropski parlament nedavno podprl direktivo za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij skozi sistem za trgovanje z emisijami (EU ETS) za doseganje ciljev Pariškega sporazuma proti podnebnih spremembam. Poslanci so se strinjali s predlogom Komisije za vsakoletno zmanjšanje števila brezplačnih pravic do izpustov (emisijskih kuponov) za 2,2 odstotka in se zavzemajo za podvojitev rezerve za stabilnost trga, ki bo prevzela presežne kupone.
Parlament podpira predlog Komisije za linearni faktor vsakoletnega zmanjšanja količine emisijskih kuponov za 2,2 odstotka od leta 2021 naprej namesto sedanjega 1,74 odstotka, z možnostjo povečanja faktorja na 2,4 odstotka po letu 2024.
Poslanci želijo tudi podvojiti rezervo za stabilnost trga, ki naj bi v prvih štirih letih delovanja vsako leto prevzela do 24 odstotkov presežnih kuponov, 1. januarja 2021 pa bi se ukinilo 800 milijonov pravic, vključenih v rezervo.
Sredstva, pridobljena z dražbami emisijskih kuponov, bodo namenjena skladu za modernizacijo energetskih sistemov v državah z nižjimi dohodki ter skladu za inovacijo, iz katerega se bodo sofinancirali projekti pridobivanja energije iz obnovljivih virov, zajemanja ter shranjevanja CO2 ter nizkoogljične inovacije.
Poslanci predlagajo tudi ustanovitev sklada za pravičen prehod, ki bi bil namenjen programom za prerazporeditev ali prekvalifikacijo delavcev, ki bi ji prizadele spremembe na trgu dela zaradi prestrukturiranja gospodarstva v manj ogljične industrije.
Med poslanskimi dopolnili je tudi predlog, da bi se morala količina brezplačnih pravic za letalski sektor zmanjšati za deset odstotkov glede na povprečje 2014-2016. Dohodki, pridobljeni z dražbo presežnih pravic, bi se porabili za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah
Parlament se je zavzel, da bi bilo treba od leta 2021 naprej obračunavati tudi emisije CO2, izpuščene v pristaniščih EU in med plovbo do njih, če se dotlej ne bo vzpostavil primerljiv sistem, ki bi deloval v okviru Mednarodne pomorske organizacije. Hkrati naj bi se oblikoval pomorski podnebni sklad za kompenzacijo pomorskih emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti in omogočanje naložb v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju.
Sedaj, ko je parlament sprejel omenjene predloge, se bodo začela pogajanja s Svetom EU, da bi dosegli kompromisni predlog, sprejemljiv za oba sozakonodajalca, ki ga bodo poslanci nato sprejemali v drugi obravnavi zakonodajnega postopka.