Energetika

Rezultati v mnogih segmentih zelo optimistični

Z raziskavo REUS 2017 je zaključeno šesto merjenje energetske učinkovitosti v slovenskih gospodinjstvih.
Rezultati v mnogih segmentih zelo optimistični

V raziskavi, ki so jo izvedli v maju, je sodelovalo 1015 gospodinjstev, obravnava pa štiri sklope: ravnanje z energijo, stanje stavb, gretje in hlajenje, električne naprave in mobilnost. Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) omogoča celovit vpogled v dejansko stanje, trende, odnos in ravnanje z energijo ter stopnjo ozaveščenosti in pripravljenost na investiranje v ukrepe zmanjšanja porabe energije. Prav tako pokaže, kje in kateri ukrepi pri gospodinjstvih dejansko delujejo, in kje bo treba kaj spremeniti oziroma vzpostaviti nove. Namen raziskave je, da se rezultati uporabljajo, zato je treba njene rezultate predstaviti tako državni upravi, naročnikom aplikacije porabi manj, ponudnikom energije, opreme in storitev ter končnim uporabnikom. V ta namen so vzpostavili tudi novo spletno stran, kjer poleg tematskih člankov, ki vsebujejo rezultate raziskave, le-te prikazujejo tudi z infografikami

V okviru raziskave so letos pripravili tudi poročilo o trendih v teh letih. REUS 2017 kaže, da 91 odstotkov gospodinjstev razmišlja o učinkoviti rabi energije, kar je osem odstotkov več kot pri zadnjem merjenju v letu 2015. Glavni razlog pri skoraj polovici anketirancev je znižanje stroškov, trend odgovorov pa kaže tudi, da so gospodinjstva vedno bolj okoljsko osveščena, saj jih skrbi vpliv na okolje. Informacije o učinkoviti rabi energije zanimajo 90 odstotkov gospodinjstev, kar je 13 odstotkov več kot leta 2015. Ljudi najbolj zanimajo informacije o tem, kako privarčevati z električno energijo. Potencial, ki ga učinkovita raba energije predstavlja, je torej izjemno velik in vprašanje je, kdo in kako bo znal to izkoristiti. Kar 94 odstotkov gospodinjstev išče informacije o učinkoviti rabi energije na spletu. Podatek kaže, da so porabniki tehnološko korak pred ponudniki. Ni pa toliko spodbuden podatek, da je neozaveščenih oziroma pasivnih še vedno 23 odstotkov gospodinjstev, kar pomeni, da ni bistvene spremembe glede na leto 2015.

V nadaljevanju raziskava pokaže, da je 37 odstotkov bivalnih enot dodatno izoliralo fasado, kar je tri odstotke več kot leta 2015. Ključna sprememba je bila zabeležena pri večstanovanjskih stavbah, kjer je število stavb, ki so dodatno izolirane, glede na leto 2015 naraslo za devet odstotkov. Okna je zamenjalo 61 odstotkov gospodinjstev, kar ne predstavlja bistvene spremembe v primerjavi z letom 2015. Za devet odstotkov se je zmanjšalo število gospodinjstev, ki ne načrtujejo nobenega ukrepa energetske sanacije. Raziskava kaže, da 60 odstotkov gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah deli stroške ogrevanja po dejanski porabi, kar je za štiri odstotke več kot leta 2015. Število tistih, ki prezračujejo manj kot pet minut se je povečalo za 12 odstotkov, kar pomeni, da se tudi ravnanje gospodinjstev spreminja na bolje. Število tistih, ki nikoli ne zapirajo radiatorjev med prezračevanjem se je zmanjšal za 11 odstotkov. Glavni vir ogrevanja še naprej ostajajo drva, vendar je gospodinjstev, ki se ogrevajo na ta način za osem odstotkov manj kot leta 2015. Glede kurilnega olja ni bistvenih sprememb, daljinska toplota pa je zrasla za štiri odstotke, ogrevanje z zemeljskim plinom je padlo za pet odstotkov, zanimiv pa je podatek, da 13 odstotkov anketiranih ne ve, kaj je njihov vir ogrevanja.

Pri mobilnosti ostajamo v rdečih številkah

Podatki o novih napravah za ogrevanje sanitarne vode kažejo, da enajst odstotkov gospodinjstev načrtuje vgradnjo sprejemnikov sončne energije. Število tistih, ki zapirajo vodo pri tuširanju, pranju zob, pomivanju posode znaša 85 odstotkov in se je glede na predhodno merjenje povečal za tri odstotke. Obračunavanje električne energije po dejanski porabi se je povečalo za 16 odstotkov tako, da ima trenutno 70 odstotkov gospodinjstev obračun elektrike po dejanski porabi, 29 odstotkov le-teh pa pavšal in redni letni obračun. Za tri odstotke se je povečalo število tistih, ki uporabljajo električno energijo iz obnovljivih virov. Na prvem mestu pri uporabi za razsvetljavo so navadne varčne sijalke, a postajajo manj priljubljene zaradi živega srebra. Na drugem mestu so led sijalke, ki so jim ljudje zelo naklonjeni, njihova prepoznavnost pa je od zadnjega merjenja izjemno zrasla. Še vedno pa 60 odstotkov gospodinjstev uporablja navadne žarnice z žarilno nitko, a ker jih ni več v prodaji, se bo ta odstotek zmanjševal.

Raziskava še kaže, da se nivo uporabe učinkovitih gospodinjskih aparatov glede na merjenje izpred dveh let kontinuirano zvišuje. To velja za pralne, pomivalne in sušilne stroje ter za hladilnike in zamrzovalne skrinje. Izjemna pa so kuhališča, a 5,5 odstotka gospodinjstev načrtuje nakup novega. Podatki kažejo, da 27 odstotkov gospodinjstev perilo pere na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje, 14 odstotkov gospodinjstev ima nastavljeno nižjo temperaturo kot štiri stopinje Celzija. Priporočljiva nastavitev temperature znaša med pet in šest stopinj. Uporaba sušilnega stroja raste, predvsem pri tistih, ki veliko perejo. Povečalo se je število prenosnih računalnikov in LCD televizijskih sprejemnikov.

Tretji sklop raziskave – mobilnost pa ni tako spodbuden. Slaba polovica (48 odstotkov) gospodinjstev ima en avto, 37 odstotkov dva ter tri ali več ima deset odstotkov gospodinjstev. Štirje odstotki gospodinjstev pa nimajo avtomobila. In številke kažejo povečanje glede na raziskavo iz leta 2015. Se je pa zmanjšala poraba goriva na sto kilometrov, kar gre pripisati predvsem boljši učinkovitosti sodobnih avtomobilov. Povečuje se tudi število prevoženih kilometrov predvsem pri tistih, ki veliko vozijo. Pri tistih, ki malo vozijo se je celo zmanjšalo. Zanimiv je podatek, da 15 odstotkov gospodinjstev razmišlja o nakupu električnega vozila v naslednjem letu, kar je šest odstotkov več v primerjavi z raziskavo iz leta 2015. Ko je bilo to vprašanje gospodinjstvom zastavljeno prvič, je bila ta številka spodbudna, pri naslednjem merjenju pa je padla kar za polovico. Glavni razlog leži verjetno v tem, da ob začetku gospodinjstva niso imela veliko informacij o tej temi, kasneje pa so še seznanila in se zavedala omejitev, ki jih električno vozilo prinaša, zato je interes padel. Sedaj pa se zopet zvišuje.

Polona Bahun
O avtorju