Po podatkih Centra za energetske in podnebne raziskave CREA (Centre for Research on Energy and Clean Air ) je razloge temu, da so se prihodki Rusije od prodaje energentov kljub omejitvam ob začetku vojne zvišali, iskati predvsem v višjih cenah energentov, pa tudi zgolj postopnemu zmanjševanju povpraševanja po ruskem plinu in nafti.
Kot ugotavljajo v Centru, v omenjenem obdobju večina vodilnih svetovnih naftnih družb še ni prekinili trgovskih stikov z Rusijo, pri čemer naj bi približno 43 milijard evrov v prvih dveh mesecih vojne na ruske bančne račune prišlo iz EU. Največ je za uvoz fosilnih goriv Rusiji v tem času odštela Nemčija, 9 milijard evrov, sledijo pa ji Italija (6,8 milijarde evrov), Kitajska (6,6 milijarde ), Nizozemska (5,6 milijarde), Turčija (4,1 milijarde) in Francija (3,8 milijarde evrov). CREA ob tem še ugotavlja, da kar četrtina vseh ruskih dobav fosilnih energentov v EU pride zgolj preko petih pristanišč – dveh nizozemskih, italijanskega (Trst), poljskega in belgijskega, kar pomeni, da lahko že te države z določenimi ukrepi precej vplivajo na prihodnje ruske prihodke od prodaje fosilnih goriv.
Raziskava je tudi pokazala, da imajo lahko že omejeni ukrepi precejšnje pozitivne učinke na zmanjšanje ruske ekonomske moči, saj se je denimo izvoz ruske nafte v prvih treh tednih aprila kot posledica zaostritve gospodarskih ukrepov v primerjavi z obdobjem januar-februar zmanjšal za tretjino.
Da so energenti ruski glavni gospodarski adut, se zaveda tudi Evropska komisija, ki je sicer v dosedanjih svežnjih predlogov proti ruski agresiji predlagala že vrsto ukrepov, ki bi Rusiji preprečili dotok denarja na račun prodaje energentov. Zadnji takšen je bil dan tudi v nedavnem šestem svežnju sankcij EU proti Rusiji, ki omenja, da naj bi popolnoma ukinili uvoz ruske nafte in naftnih proizvodov v EU v naslednjih šestih do osmih mesecih, kar pa ne bo enostavna naloga, saj je precej držav članic še vedno močno odvisno od ruskih energetskih dobav. O tem predlogu naj bi končno odločitev sprejeli konec maja. Že pred časom je bil sicer že sprejet dogovor o popolni prepovedi uvoza ruskega premoga, EU in članice pa si močno prizadevajo, da bi zmanjšale tudi uvozno odvisnost na področju zemeljskega plina.