Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, so bili energenti tudi lani največji uvozni artikel v EU iz Rusije, in sicer je njihov delež znašal 62 odstotkov vsega uvoza iz te države. Vrednost uvoza energentov je lani znašala 99 milijard evrov, se pa ta delež v skupnem uvozu iz Rusije postopoma zmanjšuje. Tako se je v zadnjih desetih letih zmanjšal za 14,2 odstotka, pri čemer je bil najvišji leta 2012, ko je EU za uvoz energentov iz Rusije odštela kar 157 milijard evrov, in najnižji leta 2020, ko je EU za uvoz energentov iz Rusije porabila »zgolj« 60 milijard evrov. EU si sicer že dlje časa prizadeva, da bi zmanjšala energetsko odvisnost od Rusije, zadnji dogodki pa so ta prizadevanja še okrepili, čeprav ta korak ne bo enostaven in bo imel poleg ekonomskih tudi druge posledice. Vsekakor bodo morale evropske države znova temeljito premisliti, kako v prihodnje zagotoviti nemoteno energetsko oskrbo in tem razmislekom prilagoditi tudi sedanje razvojne in podnebne strategije.
Rusija je sicer bila doslej tudi pomemben trgovinski partner Unije in peti največji trg za izdelke iz EU (4,1-odstotni delež v vrednosti 89 milijard evrov), ter tretji največji izvoznik v EU (7,1-odstotni delež v vrednosti 158 milijard evrov). V letu 2020 se je zaradi krize povezane s pandemijo trgovinska menjava med partnerjema precej zmanjšala, tako da se je primanjkljaj EU v trgovini z Rusijo zmanjšal na 16 milijard evrov, a je lani znova narasel na 69 milijard.
Kot rečeno, pa je v zadnjem desetletju zaznati splošni trend upada tako izvoza iz kot uvoza v Rusijo, pri čemer je bil največji izvoz leta 2012, ko je znašal 118 milijard evrov, in najnižji leta 2016, ko je dosegel 69 milijard evrov, uvoz iz Rusije pa je bil prav tako najvišji leta 2012 (204 milijarde evrov) in najnižji leta 2020 (95 milijard evrov).